NOČ KNJIGE 2020 smo na OŠ Trebnje obeležili z ZAKLJUČKOM BRALNE ZNAČKE za odrasle.
Načrtovanega zaključka letošnje sezone branja odraslih za bralno značko zaradi trenutnih razmer nismo mogli izpeljati. Želja po druženju ob knjigah nas ni ustavila, zato smo imeli zaključno srečanje v virtualnem okolju, in sicer v četrtek, 23. aprila 2020, ob 19. uri.
Počastili smo praznik knjige, ki se v okviru projekta Noč knjige obeležuje po celem svetu. Letošnji fokus Noči knjige je bil France Prešeren in praznovanje 220-letnice njegovega rojstva. Prešernove verze upanja in novega življenja smo prepletali z zgodbami iz prebranih knjig. Spletno srečanje bralcev je potekalo prijetno in živahno skoraj eno uro. Prisotnih je bilo 11 udeležencev. Pogovor sva vodili šolski knjižničarki Mojca Bahun in Maja Ule. Najbolj izpostavljene knjige slovenskih avtorjev so bile: Ninina pesnika dva, Kamen nad gladino, Hotel sem prijeti še luno, Gimnazijec, Srečne zgodbe bolečina.
Priznanja za opravljeno bralno značko odraslih OŠ Trebnje bomo podelili, ko bomo spet v šoli.
Pogovor smo sklenili z mislimi, ki smo jih izluščili iz prebranih knjig:
Ljudje se doma premalo pogovarjamo. Nikoli nisi popoln, si pa lahko uspešen. Vse se začne in konča v družini. Nihče ne gre brez ovir skozi življenje.
Trebnje, 23. april 2020 Šolska knjižnica
2. april – mednarodni dan knjig za otroke
Poslanico z naslovom Lakota po besedah
je napisal Peter Svetina,
plakat in vabilo-kocko je ustvaril Damijan Stepančič,
vse gradivo je oblikovala Melita Rak.
Seznam knjig, ki sta jih ustvarila Peter Svetina in Damijan Stepančič.
Peter Svetina
LAKOTA PO BESEDAH
V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.
To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja.
In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?
Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.
In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.
Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.
Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.
Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.
To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.
Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?
Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.
Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.
Pozivamo vas, da si izberete knjigo Petra Svetine ali Damijana Stepančiiča s seznama, in preberete odlomek ali več.
Na povezavi si lahko ogledate posnetke (FB), ki jih ob letošnjem praznovanju 2. aprila z nami delijo različni bralci.
Delite dobre knjige in si bogatite čas. V teh dneh smo še posebej lačni besed.
Želimo vam obilo zdravja in dobrih knjig.