10. teden (25. 5. – 29. 5. )

VSI UČENCI (kar 23 vas je), KI ŠE NISTE ODDALI ANKETE PREJŠNJEGA TEDNA, STORITE TO ČIMPREJ!

Glede spraševanja:

Počakali bomo do srede, ko bo uradno znano, ali se vrnete v šolo ali ne. Če bo za vas ostal pouk na daljavo, vam bom v petek posredovala TUKAJ povezavo za spraševanje preko zooma, ki bo potekalo v prvem tednu junija. 

REGULACIJA IN ZAZNAVANJE je tema 8. poglavja. Najprej pozorno preberite gradivo v učbeniku na straneh 128-134. V zvezek oblikujte zapiske.

Na strani 135 vas čaka Preizkusi znanje, ki ga rešite v zvezek.

______________________________________________________________________________________________________

9. teden (18. 5. – 22. 5.)

Najprej se opravičujem za neljubo napako, ki se mi je zgodila v zapiskih za izločala. Seveda so pod prvo točko naloge IZLOČAL in ne dihal. Popravite v zvezkih, če seveda že sami niste opazili napake.

Ponovite 6. poglavje v celoti: PREBAVA, DIHANJE, IZLOČANJE IN PRENOS SNOVI PO TELESU in rešite anketo:

https://www.1ka.si/a/284013

V tem tednu se lotite 7. poglavja. Počasi in natančno preberite tekst v učbeniku (stran 116-125) ter si zraven ogledujte slike.

V zvezek zapišite:

OGRODJE

  1. Naloge ogrodja:

-daje obliko in oporo živalim

-varuje živali

-nanj se pripenjajo mišice

2. Praživalim dajejo obliko posebne beljakovine ali hišica pri korenonožcih.

3. Opora s telesnimi tekočinami je značilna za deževnike in črve, lahko pa je opora le delom telesa (rilec, lovke).

4. Trdno ogrodje:

-ZUNANJE (pri koralah, polžih, školjkah in členonožcih-hitinjača)

-NOTRANJE (negibljivo pri spužvah, lignjih in sipah ter gibljivo pri vretenčarjih-kosti)

 

KOŽA

  1. Naloge kože:

-zaščita pred poškodbami

-zaščita pred vdorom mikroorganizmov

-zaščita pred izsušitvijo

2. Pri praživalih vlogo kože opravlja celična membrana.

3. Pri nečlenarjih zasledimo kutikulo pri glistah in sluzne žleze pri mehkužcih.

4. Členonožcem koža otrdi v hitinjačo.

5. Vretenčarji imajo kožo zgrajeno iz več plasti:

  • roževinasta plast
  • povrhnjica
  • usnjica
  • maščobno tkivo

6. Kožne tvorbe:

-ribe imajo luske

-dvoživke sluzne in strupne žleze

-plazilcem se roževinasta plast odlušči

-ptice perje

-sesalci dlako, znojnice, lojnice in mlečne žleze pri samicah

V ZVEZEK SKICIRAJTE KOŽO IN OZNAČITE SESTAVNE DELE. POMAGAJTE SI Z UČBENIKOM IN  SPLETOM.

Kožne tvorbe pri sesalcih so tudi kremplji, nohti, kopita, parklji, rogovi, bodice in luske.

 

___________________________________________________________________________________________________

8. teden (10. 5. – 15. 5.)

Pridobivanje ustnih ocen za vse učence, ki še nimajo ocene v drugem ocenjevalnem obdobju, bo potekalo v prvem tednu junija, preko videokonference zoom.

Uro in povezavo vam bom posredovala v zadnjem tednu maja.

Ocenjevala bom znanje o živalskih skupinah, od PRAŽIVALI do SESALCEV.

Zdaj pa veselo na delo, pripravite si učbenik in zvezek!

Preberite si poglavje IZLOČALA v učbeniku na strani 110 in 111.

V zvezek napišite zapiske:

IZLOČALA

  1. Naloge dihal:
  • izločanje odvečne vode
  • izločanje odvečnih snovi
  • izločanje soli

2. Nekatere praživali imajo krčljivi mehurček.

-na mikroskopski sliki paramecija poišči dva “sončka”-to sta krčljiva mehurčka

3. Členonožci imajo Malpighijeve cevke (slepo zaprte cevke, ki se izlivajo v črevo).

-spodnja slika je boljša kot v učbeniku

-členonožce najdemo v zelo vročih okoljih z malo vode, zato skrajno varčujejo z vodo

 

4. Za vretenčarje so značilne ledvice.

-v zvezek skiciraj izločala

V ledvicah nastaja urin, ki teče po sečevodih v mehur, nato pa preko sečnice (oz. sečnika) ven iz telesa.

5. Ptiči, plazilci in kenguruji imajo stok, skupno izvodilo izločal, prebavil in spolnih organov.

Za zaključek odgovori na vprašanja v učbeniku na strani 111.

 

Preberite si poglavje TRANSPORTNI SISTEM v učbeniku na strani 112 in 113.

V zvezek zapišite:

TRANSPORTNI SISTEM

  1. Naloge transportnega sistema:
  • celicam prinaša hrano in kisik
  • odnaša odpadne snovi in ogljikov dioksid

2. Številne preproste živali (praživali, spužve, ploski črvi, ožigalkarji) izmenjujejo snovi kar skozi celično membrano.

3. Transportni sistem je sestavljen iz žil in srca. Raki, pajkovci in žuželke imajo odprt transportni sistem, večina živali pa zaprtega.

4. V krvi so krvne celice z različnimi nalogami. Eritrociti prenašajo kisik, levkociti nas branijo pred tujki, trombociti pa poskrbijo za strjevanje krvi.

 

5. Srce rib je cevasto, dvoživke in plazilci imajo tridelno srce, sesalci pa štiridelno.

-na zgornji sliki si oglej cevasto srce ribe na trebušni strani

-na spodnji sliki je človeško srce, ki je razdeljeno v štiri kamrice

6. Žile, po katerih teče kri, bogata s kisikom, imenujemo arterije. Žile, po katerih teče kri z ogljikovim dioksidom so vene. Najtanjše žile imenujemo lasnice ali kapilare.

 

Za zaključek odgovori na vprašanja v učbeniku na strani 113.

________________________________________________________________________________________________________

7. teden (4. 5. – 8. 5. )

Tele prvomajske počitnice so nam dobro dele, kajne…

V naslednjih tednih bomo nadaljevali z organskimi sistemi. Ker smo vse živalske skupine že dobro spoznali v šoli, menim, da vam ne bodo povzročali težav. Pri vsakem poglavju boste živalske skupine ponovili, tako da upam, da boste pripravljeni na ocenjevanje znanja, ki bo potekalo od 11. 5. dalje.

 Pripravite si učbenik in zvezek.

Preberite si poglavje DIHALA v učbeniku na strani 108 in 109. Pozorno si oglejte tudi slike.

V zvezek napišite zapiske:

DIHALA

  1. Naloga dihal je izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.
  2. Preproste živali nimajo razvitih dihal in dihajo kar skozi kožo (ploski črvi, ožigalkarji, valjasti črvi, kolobarniki).
  3. Vodne živali dihajo s škrgami, ki so lahko notranje (školjke, glavonožci, raki, ribe) ali zunanje (morski polži, paglavci, človeška ribica).
  4. Kopenski členonožci (pajkovci, stonoge, žuželke) dihajo z zračnicami.
  5. Vretenčarji (dvoživke, plazilci, ptice in sesalci) dihajo s pljuči.

DIHALNA POT: nos, sapnik, sapnici, pljuča iz pljučnih mehurčkov

 

Za zaključek odgovori na vprašanja v učbeniku na strani 109.

_________________________________________________________________________________________________

6. teden (20. 4. – 25. 4. )

Pozdravljeni v 6. tednu! Upam, da ste dobro in da vam učna kondicija še ni padla.

Pregledala sem vaše naloge in sporočam vam naslednje:

Z rezultati ankete sem zadovoljna, saj vas je večina na vsa vprašanja odgovorilo pravilno.

Pohvalila bi 7. a, saj le en učenec ni oddal ankete, v 7. d dva, v 7. b trije, v 7. c pa kar šest.

Bodite pozorni, saj veste, reševanje anket je OBVEZNO.

V tem tednu bomo začeli z učenjem organskih sistemov. Najprej bodo na vrsti PREBAVILA. Potrebovali boste učbenik in zvezek.

Zelo pozorno preberite gradivo v učbeniku od strani 104 do 107 in si oglejte slike. Opozorila bi vas, da prebava in presnova NI eno in isto. Prebava pomeni razgradnja hrane, ki jo žival poje, presnova pa izgradnja novih snovi oziroma sproščanje energije iz hrane (spomni se na celično dihanje, pri katerem se iz glukoze sprosti energija). Pa še stari rek pravi, da prazen žakelj ne stoji pokonci!

V zvezek napiši zapiske:

PREBAVILA

  1. Prebava-proces razgradnje hrane.
  2. Presnova-sproščanje energije iz hrane in izdelava novih snovi.
  3. Naloge prebavil: -sprejem in skladiščenje hrane

-kosanje in drobljenje

-raztapljanje in kemijska razgradnja

-vsrkavanje hranilnih snovi

-oblikovanje iztrebka

4. Praživali sprejemajo hrano skozi celična usteca. Prebava poteka v prebavnem mehurčku.

5. Filtratorji so živali, ki s precejanjem vode pridejo do hrane (spužve, školjke).

6. Deli prebavil:

USTA, POŽIRALNIK, ŽELODEC, TANKO ČREVO, DEBELO ČREVO, DANKA z zadnjično odprtino

7. Pri prebavi imajo pomembno vlogo prebavne žleze, ki izločajo prebavne sokove:

ŽLEZE SLINAVKE, TREBUŠNA SLINAVKA, JETRA

 

Za zaključek odgovori na vprašanja v učbeniku na strani 107.

 

_________________________________________________________________________________________________________

5. teden (13. 4. – 17. 4. )

Učenci, prosimo, da najprej izpolnite anketo o šolski prehrani na povezavi: https://www.1ka.si/a/272434.

Če imate možnost, prosite še starše, da izpolnijo anketo o njihovem zadovoljstvu s šolsko prehrano na povezavi: https://www.1ka.si/a/272438.

Najlepša hvala za sodelovanje in pomoč.

 

V tem tednu ponovite učne vsebine, ki smo jih predelali na daljavo in nato rešite vprašalnik na spodnji povezavi, s katerim mi boste potrdili razumevanje snovi.

https://www.1ka.si/a/272758

_____________________________________________________________________________________________________________

4. teden (6. 4. – 10. 4. )

 

Upam, da pomagate staršem pri delu na vrtu in tako opazite mnoge živali, ki drobencljajo po svojih opravkih. Poskusite ugotoviti, glede na opazovane lastnosti, v katero živalsko skupino spadajo.

Pripravila sem vam utrjevanje snovi. Vprašanja in odgovore zapišite v zvezek. V petek vam bom poslala rešitve.

Upam, da ste uspešno rešili naloge in na ta način dobro utrdili obravnavane vsebine. Natančno preglejte rešitve in ob morebitnih nejasnostih naredite v zvezku zaznamek.

Želim vam prijetne praznike in vas lepo pozdravljam…

 

UTRJEVANJE

  1. Katere celice opisujejo posamezne povedi?

Imajo jedro in celično steno, a ne opravljajo fotosinteze.

Poved opisuje glivno celico.

 

Ima jedro in celično steno in opravlja fotosintezo.

Poved opisuje rastlinsko celico.

 

Ima jedro, nima celične stene in kloroplastov.

Poved opisuje živalsko celico.

 

Nima jedra, ima celično steno in je najmanjša med celicami.

Poved opisuje bakterijsko celico.

 

  1. Katero bolezen povzroča virus? Obkroži.
  1. a) steklina
  2. b) malarija
  3. c) angina
  1. Naštej dva primera koristnih in dva škodljivih učinkov bakterij:

KORISTNI UČINKI kroženje snovi v naravi, proizvodnja hrane (jogurti, kislo zelje)

ŠKODLJIVI UČINKI povzročajo bolezni, pokvarijo nam hrano

 

  1. Kaj je pasterizacija? Opiši postopek naravnega načina pasteriziranja, ki ga uporabljamo doma.

Pasterizacija je segrevanje živil do 70 stopinj Celzija.  

Kumarice zložimo v čiste in vroče kozarce, zalijemo z vročim kisom in hermetično zapremo.

5. Poveži glive z njihovim pomenom za človeka:

lisička, jurček, šampinjon                                        užitne gobe, dodatek jedem

 

kvasovke                                                               pomembne pri nastanku piva

in vzhajanju testa

 

kandida                                                                 povzročitelj glivičnih obolenj

 

  1. Na črto pred organizmi v prvem stolpcu vpiši ustrezne številke iz drugega stolpca in ustrezni črki iz tretjega.

    6A      plazmodij                1 glavonožci                    A  praživali

    5A      paramecij                 2 valjasti črvi                   B  nečlenarji

    4B      trakulja                    3 školjke

    2B      glista                       4 ploski črvi

    3B      klapavica                 5 migetalkarji

    7B       latvica                      6 trosovci

    1B        ligenj                       7 polži

    3B        ostriga

 

  1. Navedi dve značilnosti, ki veljajo za praživali?

Praživali so zgrajene iz ene same celice. Premikajo se z bički, migetalkami ali panožicami. 

  1. Kako se imenujejo za spužve značilne celice in kakšna je njihova naloga?

Celice ovratničarke. S svojimi bički poganjajo vodo proti odtekalki.  

  1. Kje živi odrasel veliki metljaj? Kje pa njegove ličinke?

Odrasel metljaj živi v jetrih goveda ali ovac, ličinke pa v polžu mlakarju.

  1. Za katere živali so značilni navedeni deli telesa?

STRGAČA                          Za polže in glavonožce.

DROBOVNJAK

PLAŠČ

  1. Zakaj pravimo, da je pijavka obojespolnik? Ker ima v svojem telesu ženske in moške spolne organe.                        
  2. Zakaj pravimo, da so tubifeksi bioindikatorji? Ker živijo le v močno onesnaženih vodah in nam tako kažejo razmere v okolju.
  1. Na katere skupine delimo pajkovce? K vsaki pripiši po enega predstavnika.

Škorpijoni ali ščipalci: navadni škorpijon

Pajki: osasti pajek, križevec

Suhe južine: pozidni matija

Pršice: klop

 

  1. Na črto zapiši pravilno črko!

A So hitre živali.

B So počasne živali.                         A strige

A So plenilke.                                  B kačice

B So rastlinojede.

15. Napisane imaš različne značilnosti živali iz desnega stolpca. Ustrezne črke vpiši na črte.

A Ima sposobnost regeneracije.                                         A morska zvezda

A Lahko izviha želodec in hrano prebavi zunaj telesa.       B hobotnica

B Ima osem lovk s priseski.                                                C morska osa

C Ima lovke z ožigalkami.

A Premikanje ji omogočajo brazdne nožice.

 

Če imaš pri reševanju težave, mi piši na suzana.gerden@os-trebnje.si 

 

________________________________________________________________________________________________________

3. teden (30. 3. – 3. 4. )

 

In pred nami je še zadnja skupina vretenčarjev:

SESALCI

  1. Mladiči sesalcev se razvijajo v maternici. Po rojstvu sesajo mleko iz mlečnih žlez samic.
  2. Sesalci imajo stalno telesno temperaturo.
  3. Telo sesalcev je pokrito z dlako.
  4. V ustih imajo zobe, ki so oblikovani glede na vrsto hrane.
  5. Dihajo s pljuči.
  6. Večina sesalcev je vsejedih, mesojede so le nekatere zveri.

Odgovori na vprašanja:

  1. Kateri sesalci živijo v gozdu? Naštej jih pet!
  2. Kateri sesalci živijo v morju?
  3. Kaj pa v celinskih vodah?

Na spodnji strani ponavljaj obravnavane učne vsebine. Rešuj:

Razvrščanje živali

Opora, zaščita in premikanje

Razmnoževanje, rast in razvoj

https://interaktivne-vaje.si/naravoslovje/naravoslovje_7r.html

_________________________________________________________________________________________________

2. teden (23. 3. – 27. 3. )

 

V trenutnih razmerah imaš krasno priložnost prisluhniti oglašanju ptic. Lahko že takoj zjutraj, ko odpreš okno svoje sobe, da malo prezračiš. Poskušaj si predstavljati, o čem se pogovarjajo…

V zvezke napiši zapiske:

PTICE

  1. Ptice so vretenčarji s stalno telesno temperaturo.
  2. Sprednje okončine ptic so krila, zadnje pa noge, ki so prilagojene za hojo, plezanje ali plavanje.
  3. Pokrite so s perjem.
  4. Nimajo zob, ampak močan roževinast kljun.
  5. Dihajo s pljuči, ki se nadaljujejo v pljučne vreče, te pa segajo v votle kosti.
  6. Ptice zelo dobro vidijo in slišijo.
  7. Samice ležejo jajca in jih grejejo do izvalitve mladičev. Na mladiče pazijo, jih učijo leteti in iskati hrano.

TRTIČNA ŽLEZA-vsebuje mastno snov, s katero si vodne ptice namastijo perje, da se ne zmočijo

Odgovori na vprašanja:

  1. Po katerih zunanjih znakih ločiš ptice od ostalih vretenčarjev?
  2. Različne vrste ptičev se hranijo in gnezdijo v različnih gozdnih slojih. Kaj misliš zakaj?
  3. Ptice imajo kljune različno oblikovane. Na primerih razloži zakaj. (pomagaj si s spletom)

__________________________________________________________________________________________________

1. teden (16. 3. – 20. 3. )

V zvezke dokončajte zapiske o vretenčarjih. Na spletu poiščite čimveč predstavnikov plazilcev, ki živijo v Sloveniji.

Odgovorite na zastavljena vprašanja ob koncu vsake učne enote.

PLAZILCI

  1. Plazilci so kopenski vretenčarji, pri katerih razvoj ni več vezan na vodo.
  2. Med plazilce spadajo:

-želve

-krokodili

-kuščarji

-kače

  1. Imajo debelo in suho kožo, ki preprečuje izsušitev telesa.
  2. Dihajo s pljuči.
  3. Večina je mesojedih, izjema so nekatere želve.
  4. -na spletu poišči, kateri dve želvi živita v Sloveniji in ju zapiši
  5. -poišči tri kuščarje in jih zapiši
  6. -poišči pet kač in jih razvrsti na strupene in nestrupene

Odgovori na vprašanja:

  1. Po katerih značilnostih uvrščamo živali med plazilce?
  2. Kaj bi se zgodilo, če bi zaradi strahu pobili vse kače?

Če imate učenci ali starši kakšna vprašanja v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi pri predmetu naravoslovje, jih lahko vpišete na povezavi. Pri postavljanju vprašanj bodite konkretni, jasni in racionalni. Na tej povezavi boste našli tudi odgovore učiteljev. Odgovor lahko pričakujete v 24 urah (v delovnem tednu). Bodite pazljivi, ker lahko nehote pobrišete vsebino dokumenta (vprašanja in odgovore, ki jih je vpisal že nekdo pred vami). Bodimo solidarni, stopimo skupaj in vsi iz teh izrednih razmer pridobimo kar se da največ koristnega.