Začetki umetnosti
Če bi stopili v časovni stroj in se odpravili v iskanje začetkov umetnosti, bi morali potovati daleč, daleč v prazgodovino. Iz časovnega stroja bi izstopili okrog 40 000 let pr. n. št in pred sabo uzrli:
Jamske slikarije (http://www.agefotostock.com/en/Stock-Images/Rights-Managed/DAE-15000571; 21. 2. 2013.)
Kaj rišejo po stenah votlin? Živali.
In če bi pogledali še bolj natančno po jami, bi verjetno opazili tudi izrezljane kipce živali, pa tudi ženske kipce.
Zakaj živali? Zato ker je preživetje bilo odvisno od lova. Jamske slike in kipci živali so začeli nastajati kot prošnja in zahvala za dober ulov.
So pa kipci živali kot tudi ženski kipci služili tudi v obredih, v katerih so prazgodovinski ljudje prosili nadnaravne sile za plodnost. Če bodo živali plodne, bo tudi veliko hrane. Plodnost žena pa omogoča potomce in nadaljevanje človeške vrste.
A poglej si to sliko:
Jamske slikarije iz jame v Santa Cruzu (https://www.rightleftrightwrong.com/history_prehistory.html; 2. 4. 2020.)
Med živalmi je dlan. Kaj pa je zdaj to? Podpis. Tako kot danes je tudi nekoč človek želel pustiti sled za sabo.
Kaj pa na ozemlju današnje Slovenije? Ali imamo primere prazgodovinske umetnosti na naših tleh? Pa še kako imamo! Kar poglejte:
Neandertalska piščal (http://www.dedi.si/dediscina/278-koscena-piscal-iz-divjih-bab-i; 22. 2. 2013.)
Situla (http://www.vace.si/akvarel.htm; 22. 2. 2013.)
V jami Divje Babe je bilo najdeno najstarejše glasbilo na svetu, piščal narejena iz stegnenice jamskega medveda. Stara naj bi bila okrog 45 000 let! Te zanima, kako zveni? Prisluhni (klikni na prisluhni).
Situla je obredna posoda iz obdobja kovin v prazgodovini, iz katere so stregli pijačo, Novo mesto pa velja za največje svetovno najdišče situl in ne samo to. V Sloveniji najdemo tudi najbolj znano situlo, ki je bila najdena v Vačah pri Litiji. Pa še bi lahko naštevali …
A ni časa za daljši postanek, saj že potujemo v stari vek, čas prvih velikih kultur.
Zoooooom in že smo v starem veku.
Oglejte si ohranjeni sliki iz starega Egipta.
Posmrtna sodba (https://sl.wikipedia.org/wiki/Egip%C4%8Danska_knjiga_mrtvih; 2. 4. 2020.)
Poljedelstvo v starem Egiptu (http://www.primaryhomeworkhelp.co.uk/egypt/farming.htm; 2. 4. 2020.)
Kot vidite, je prva slika povezana z verovanjem. Egipčanski bog Anubis s tehtanjem ugotavlja, ali si duša preminule osebe zasluži raj. Na drugi sliki pa lahko vidite tudi prizore iz vsakdanjega življenja (delo na polju).
Tudi za starogrško in starorimsko slikarstvo so značilni verski motivi in prizori iz vsakdanjega življenja. Tu velja poudariti, da se je starogrško slikarstvo ohranilo predvsem na vazah.
Starogrška keramika (https://www.wikiwand.com/sl/Starogr%C5%A1ka_keramika; 2. 4. 2020.)
Zagotovo se spomniš, da smo se učili, da so vladarji v starem veku izkazovali svoje bogastvo z gradnjo veličastnih zgradb (npr. piramide, palače) … No, enako velja tudi za egipčansko kiparstvo. Nastajajo namreč veliki in veličastni kipi bogov in vladarjev, s katerimi vladarji izkazujejo svojo moč.
Tempelj faraona Ramzesa II. v Abu Simblu (http://www.anticoegitto.net/abusimbel.htm; 22. 2. 2013.)
V stari Grčiji pa so izdelovali kipe v človekovi velikosti, ki so predstavljali bogove in pomembne osebe. Tudi v starorimski državi so nastajali kipi v človekovi velikosti, a so bili še bolj pogosti doprsni kipi.
In že je šolska ura naokrog! Izvedeli ste, da začetki umetnosti segajo v prazgodovino in so povezani z verovanjem v nadnaravne sile, verovanje pa z življenjskimi potrebami. V starem veku se v slikarstvu poleg verskih vsebin začnejo pojavljati še prizori iz vsakdanjega življenja, v kiparstvu pa kipi bogov in pomembnih oseb.
Čas za vrnitev nazaj v sedanjost.