Brezplačen celodnevni dostop do elektronskih in interaktivnih gradiv za zgodovino je dostopen na spletnih straneh www.iRokus.si in www.iRokusPlus.si (6.–9. razred).

 

Učenci, ki v 2. ocenjevalnem obdobju pri zgodovini še nimate ocene ali pa morate popraviti negativno oceno v tem obdobju, boste vprašani ustno preko aplikacije ZOOM.  Povezavo vam bom poslal na elektronski naslov enega od vaših staršev. Ocenjeval bom znanje iz učnih tem: Stara Grčija in Rimska država.

 

10. teden (25. 5. 2020 – 29. 5. 2020)

Spoštovani učenci in učenke,

pa smo prispeli do jubilejnega 10. tedna, odkar šola poteka na daljavo. V tem jubilejnem tednu sem za vas pripravil, upam da, pestro in zanimivo šolsko uro. Pa začnimo!

Oglejte si rešitve za prejšnjo učno uro.

Prepiši 1. snov te ure.

 

Samostani ohranjajo antično kulturo (U, 112-114)

1. Vdor barbarskih ljudstev v Evropo je uničil antično cerkveno organizacijo–> s širjenjem frankovske države je bila ponovno vzpostavljena cerkvena organizacija.
2. Samostani so zaprte verske ustanove, kjer bivajo različni meniški redovi.
3. Pomen samostanov:
– uvajanje (in poučevanje) naprednejših oblik kmetijstva,
prevajanje in prepisovanje (v skriptoriju) ter hranjenje antičnih in srednjeveških knjig (v biblioteki ali knjižnici),
– šolanje najprej redovnikov, nato pa tudi plemiških otrok,
razvoj medicine (ustanavljanje bolnišnic, lekarn in zeliščnih vrtov).
4. V 10. stoletju se začnejo pojavljati zahteve po bolj pobožnem življenju menihov, kar vodi v nastanek novih meniških redov (npr. cistercijani).

V učbeniku na straneh 115 in 116 si preberi, kako je napredovalo kmetijstvo v visokem srednjem veku.

Prepiši 2. snov te ure. Odgovori oziroma dopolni, kar manjka, s pomočjo učbenika.

 

Kmetijstvo v visokem srednjem veku (U, 115-116)

1. Med letoma 1000 in 1300 pride do velikega napredka v kmetijstvu zaradi __________________ vremena (razširitev obdelovalnih površin), uporabe konja in novih orodij (plug na kolesa, brane, cepci, lopate, vodni mlin …) ter natriletnega kolobarjenja.
2. S pomočjo tabele in U, str. 115 pojasni postopek natriletnega kolobarjenja.

  1. Zaradi naraščanja prebivalstva se je povečalo potrebe po hrani, zato so fevdalci in kmetje začeli iskati in pripravljati nove obdelovalne površine –> srednjeveška kolonizacija.
  2. Kako je potekala srednjeveška kolonizacija? (U, 115)
  3. Zunanja kolonizacija je bilo prisvajanje zemlje v tujih deželah.

 

Zanimivosti: Ali ste vedeli, da je Cistercijanska Opatija Stična najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju? V njem je nastal Stiški rokopis, ki spada med najstarejša slovenska besedila.

Vas zanima, kako je potekalo življenje v samostanu? Preberite si vir.

 

Viri: Natriletno kolobarjenje (http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/srednji_vek/srednji_foto/kolobar.jpg; 22. 5. 2020.)

Pravila samostanskega življenja (https://folio.rokus-klett.si/?credit=ZGO7UC&pages=140-141, 23. 5. 2020.)

 


9. teden (18. 5. 2020 – 22. 5. 2020)

Spoštovani učenci in učenke,

v pretekli uri smo prispeli do tragičnega konca Karantanije in s tem tudi do konca zgodnjega srednjega veka. Srednji vek je možno razdeliti na tri velika obdobja. V današnji uri začenjamo z visokim srednjim vek. Sledi mu še pozni srednji vek.

V zvezek prepiši 1. snov današnje ure.

Obdobja srednjega veka (476 n. št. – 1492 n. št.)

1. Zgodnji srednji vek (5. – 9. stol.)
2. Visoki srednji vek (10. – 13. stol.)
3. Pozni srednji vek (14. – 15. stol.)

Visoki srednji vek se začne z vdori Vikingov, Saracenov in Madžarov (Ogri) v Evropo.

Za tiste, ki vas zanima: Če vas zanima kaj več o tej temi, si lahko ogledate posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=W-8-cNpzHl8.

 

V okviru Svetega rimsko-nemškega cesarstva so se izoblikovale slovenske zgodovinske dežele. Od slovenskih zgodovinskih dežel sta bili ločeni le Beneška Slovenija, ki je spadala pod Beneško republiko, in Prekmurje, ki se je nahajalo na Ogrskem (madžarska država). To je tudi čas, v katerem pride do vzpona, a tudi izumrtja rodbine Celjskih grofov.

Prisluhnite razlagi snovi: https://www.youtube.com/watch?v=g4KLfjMQJgA.

V zvezek prepiši 2. snov današnje ure. Kar manjka, dopolni.

Slovenski prostor v okviru Svetega rimskega-nemškega cesarstva (U, 107-111)

1. Vzhodnofrankovsko kraljestvo se je v 10 . stol. preoblikovalo v Sveto rimsko-nemško cesarstvo. Prvi cesar Oton I. je sredi 10. stoletja zaustavil madžarske vpade. Zaradi obrambe pred Madžari so na mejah cesarstva ustanavljal mejne krajine in grofije za obrambo države.
2. Nemški plemiči, ki so dobili posesti na tem prostoru, so s porokami, dedovanji in darovnicami širili dedno posest. Ogromno posesti sta dobili salzburška in oglejska nadškofija.
3. Iz velikih fevdalnih ozemelj so se izoblikovale velike upravne enote – dežele: _____________, _______________, _________________, _______________ in Istra (dopolni s pomočjo spodnjega zemljevida). Dežele je vodil knez.

4. Cesar Rudolf Habsburški je Avstrijo, Štajersko in Kranjsko, Koroško in Goriško preoblikoval v habsburške dedne posesti.
5. Po izumrtju mogočnih plemiških rodbin so se med najmogočnejše fevdalce pri nas povzpeli grofje Celjski, ki so izvirali iz Žovneka in sprva služili Habsburžanom.
6. Ko je Herman II. Celjski rešil življenje ogrskem kralju, so Celjski postali tekmeci Habsburžanom.
7. S povišanjem Celjskih v državne kneze so se po moči izenačili s Habsburžani. Habsburžani so sprožili proti celjskim vojno ali ____________________ (dopolni s pomočjo U, str. 111), ki se konča s sklenitvijo dedne pogodbe.
8. Po izumrtju Celjskih v 15. stoletju so njihovo posest podedovali Habsburžani in tako postali najmogočnejši fevdalci na našem ozemlju.

 

Za tiste, ki zmorete več: Tisti med vami, ki bi radi utrdili prepoznavanje slovenskih zgodovinskih dežel, kar vam bo prišlo prav tudi v višjih razredih, kliknite na povezavo in izberite ikono puščice v zelenem krogu: https://folio.rokus-klett.si/?credit=RP7UC&pages=109-110.

 

Zanimivost: Ali veš, da je kralj Matjaž bil vpleten v smrt zadnjega Celjskega? Mi ne verjameš? Če te zanima, si preberi na povezavi: https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/tragicen-sok-za-celjane-428893.

 

Priporočilo: Gospod Simon Purger je v posnetku priporočil, da si preberete kakšno knjigo o Celjskih grofih. O Celjskih grofih je veliko zgodb zapisal naš znani slovenski pisec Ivan Sivec. Naslov zbirke črtic, ki vam jo priporočam, je Zgodbe o celjskih grofih in knezih: Za šolarje in starejše radovedneže.  Če rad bereš, bo to odlično počitniško branje.

Slikovni viri:

Slovenske zgodovinske dežele (https://folio.rokus-klett.si/?credit=RP7UC&pages=109-110; 15. 5. 2020.)


8. teden (11. 5. 2020 – 15. 5. 2020)

 

Spoštovani učenci in učenke,

karantanska zgodba se nadaljuje … V pretekli uri ste se med drugim učili o prihodu Slovanov na območje Vzhodnih Alp. Skupaj z njimi so se priselili Avari, ki pa so jih začeli ogrožati. Avarsko nevarnost so zaustavili z povezovanjem v Samovo plemensko zvezo. Del le-te pa je bila tudi Karantanija, prva država Alpskih Slovanov.

Če ste si pozorno ogledali priložen posnetek razlage, potem veste, da so Avari v 8. st. ponovno začeli ogrožati Karantance. Da bi se obranili, so se za vojaško pomoč obrnili na Bavarce, vendar so v zameno za pomoč morali sprejeti Bavarsko nadoblast. Ker pa so Bavarci  že priznavali nadoblast Frankov, so pod slednje prišli tudi Karantanci. Karantanci so sicer ohranili notranjo samostojnost in so lahko še naprej izbirali svojega kneza, a je njegovo izvolitev odslej potrjeval frankovski kralj. S tem pa se je začelo tudi pokristjanjevanje Karantancev.

Pokristjanjevanje Karantancev je v svoji epsko-lirski pesnitvi Krst pri Savici opisal pesnik France Prešeren. Če bi radi prebrali Krst pri Savici, kliknite na povezavo in si preberite zgodbo, ki se začne z bitko, a v nadaljevanju vsebuje tudi ljubezensko zgodbo z nepričakovanim razpletom: https://sl.wikisource.org/wiki/Krst_pri_Savici.

Če vas zanima zgodovinska podlaga te pesnitve, kliknite na povezavo: Zgodovinska podlaga Krsta pri Savici.

 

Mi pa že nadaljujemo z razlago, ki jo je tudi tokrat pripravil gospod Simon Purger: https://www.youtube.com/watch?v=Uksa7jrEQFI.

Prepiši snov v zvezek.

Vzhodne Alpe v 8. in 9. stoletju (U, str. 100 – 101)

Karantanija:

1. Sredi 8. stoletja so Karantanijo napadali Avari iz Panonije. Karantanija se je v zameno za vojaško pomoč proti Avarom podredila Bavarcem in Frankom. Karantanci ohranijo notranjo samostojnost, a se morajo pod tujo oblastjo pokristjaniti (sprejeti krščansko vero).

2. V Karantaniji sta krščanstvo širili nadškofiji Salzburg in Oglej. Meja med obema je potekala po reki Dravi.

3. Knez Spodnje Panonije Ljudevit Posavski se je v začetku 9. st. neuspešno uprl Frankom. V uporu je sodelovala Karantanija. Franki so ji za kazen odvzeli notranjo samostojnost in ji za vladarja postavili frankovskega grofa. Uveden je bil fevdalizem. Kosezi postanejo le (svobodni) kmetje.
4. Okrog leta 1000 so nastali Brižinski spomeniki (najstarejši slovanski zapisi v Vzhodnih Alpah), ki so bili najdeni v mestu Brižinje.
Spodnja Panonija:
5. Franki so na ozemlju nekdanje avarske države ustanovili Spodnjo Panonijo in jo kot fevd podelili slovanskemu knezu Pribini.
6. Knez Kocelj se je poskušal otresti frankovskega vpliva, zato je povabil bizantinska misijonarja Konstantina in Metoda, ki sta pokristjanjevala v slovanskem jeziku. Konstantin je zato iznašel pisavo glagolico (najstarejša slovanska pisava).
7. Konec 9. stoletja so si Franki podredili Spodnjo Panonijo in pregnali slovanske duhovnike.
8. Ob koncu 9. stoletja je ozemlju Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije zavladal kralj Arnulf.

 

Zanimivosti: Ali si vedel, da je je cirilica poimenovana po bizantinskem misijonarju Konstantinu, ki je pred smrtjo ob vstopu v samostan prevzel redovno ime Ciril?

Ali se spomniš, da so Brižinski spomeniki zapisani s pisavo karolinška minuskula, ki je svoje ime dobila po frankovskem kralju Karlu Velikemu, ki pa je sam bil nepismen?

Leta 2014 je minilo 600 let od ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Ob tej priložnosti so na RTV Slovenija pripravili prispevek, v katerem je spregovoril tudi eden od mojih nekdanjih profesorjev zgodovine. Oglej si prispevek: https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174266481.

 

Slikovni viri:

  1. slika: Podrejenost Karantanije (Janša-Zorn, O. Mihelič, D.: Stari in srednji vek : zgodovina za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: DZS. 1995. 141.)
  2. slika: Prve slovanske državne tvorbe v Vzhodnih Alpah in Panoniji (https://folio.rokus-klett.si/?credit=ZGO7UC&pages=126&layout=single; 8. 5. 2020.)

7. teden (4. 5. 2020 – 8. 5. 2020)

 

Spoštovani učenci in učenke,

prvomajske počitnice so za vami. Današnjo šolsko uro bomo pričeli na način, ki vam bo hkrati omogočil tako obnovo kot tudi dopolnitev znanja, ki ste ga pridobili pri prejšnji uri zgodovine.

V pretekli učni uri ste ob koncu ure rešili preverjanje o fevdalizmu. Na povezavi rešitve si še enkrat oglejte vprašanja in pravilne rešitve.

Pri prepisu snovi o fevdalizmu ste morali pri 4. točki narisati delitev fevda. Na povezavi delitev fevda si oglejte primer in pojasnilo.

Če ste opravili vse, kar sem zapisal, ste pripravljeni, da svoje znanje nadgradite in uporabite.

V učbeniku od 95. do 97. strani preberite Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov. Napišite naslov Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov in primerjajte življenje plemičev in kmetov. Nujno pojasnite prednosti življenja v gradu pred življenjem v skromnih kočah, poroke pri plemičih in vezanost kmetov na zemljo.

Tisti, ki zmorete več, pa v pogovor vključite tudi primerjavo nalog plemičev z nalogami kmetov. Po potrebi si lahko pomagate s snovjo pretekle učne ure.

 

In zdaj smo končno prišli do učne teme, ki je za nas še kako zanimiva! Se spomnite videoposnetka, v katerem sem predstavil preseljevanje ljudstev, ki je vplivalo tudi na propad Zahodnorimskega cesarstva? V sklopu preseljevanj so se območje vzhodnih Alp začeli naseljevati tudi slovenski predniki.

Kako se je nadaljevala zgodba Slovanov, ki so se priselili v vzhodnoalpski prostor, si oglejte v novem videoposnetku gospoda Simona Purgerja: https://www.youtube.com/watch?v=bv9D57oWSFw.

 

Zapišite snov v zvezek. Kar manjka, dopolnite s pomočjo vsebine v učbeniku na 98. strani:

Alpski Slovani (U, str. 98 – 100)

1. Zahodni in Južni Slovani so se od srede 6. do srede 7. stol. naselili na območje vzhodnih Alp, zato jim rečemo tudi Alpski Slovani.

2. Prostor poselitve:
– na S:
– na J:
– na Z:
– na V:
3. Skupaj z njimi so se priselili Avari (ali Obri), ki so si začeli podrejati Alpske Slovane. Da bi se ubranili pred njimi, so se povezali s plemeni Zahodnih Slovanov v Samovo plemensko zvezo (623 – 658). Po smrti kralja Sama je razpadla.
4. Del Samove plemenske zveze, je bila tudi Karantanija, ki je bila prva država Alpskih Slovanov:
– Samostojna od srede 7. do srede 8. stol.,
– središče Krnski grad na Gosposvetskem polju (v današnji Avstriji),
obred ustoličevanje kneza ob knežjem kamnu in vojvodskem prestolu (knez simbolično prejme oblast od ljudstva).

5. Karantanska družba (glej: U, str. 99):
– plemstvo s knezom, ki je vrhovni vojaški poveljnik in sodnik,
– kosezi (oboroženo spremstvo kneza),
– svobodni kmetje pod vodstvom županov,
– sužnji.
6. Na ozemlju današnje Gorenjske in Posavja je bila slovanska kneževina Karniola, ki je v 8. stol. priznala nadoblast Frankov.

 

Obred ustoličevanja kneza (kasneje koroškega vojvode) je bil posebnost v evropskem prostoru. Nekateri celo menijo, da je navdihnil ameriško Deklaracijo o neodvisnosti. Kako je torej potekal ta obred? Če te zanima odgovor, klikni na povezavo Ustoličevanje knezov in vojvod na Gosposvetskem polju.

 

Slikovni viri:

  • 1. zemljevid: Naselitveno območje alpskih Slovanov (Simonič Mervic, K. Stari svet: zgodovina za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan. 2011. 146.)
  • 2. zemljevid: Primerjava med Samovo plemensko zvezo in Karantanijo (Janša-Zorn, O. Mihelič, D.: Stari in srednji vek: zgodovina za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: DZS. 1995. 137.)

6. teden (20. 4. 2020 – 24. 4. 2020)

Spoštovani učenci in učenke,
z današnjim dnevom (petek, 24. 4. 2020) imate ponovno priložnost, da rešite tiste ankete oziroma preverjanja (ali oddate fotografije besedil oziroma datoteke z besedili), ki ste jih prvotno spregledali ali pa površno opraviliAnkete bodo aktivne le do konca meseca aprila. Glede na to, da je reševanje anket obvezno in lahko vpliva na oblikovanje ocen, vas spodbujam, da izrabite ponujeno priložnost.
  1. anketa (prvotno objavljena v 4. tednu): https://www.1ka.si/a/269109
  2.  anketa: Oddaja pogovora med Hipokratom in Tacitom (prvotno objavljeno v 4. tednu): https://www.1ka.si/a/268834
  3. anketa (prvotno objavljena v 6. tednu): https://www.1ka.si/a/274754

 

V primeru, da imate vprašanje, ki pa ga ne želite zastaviti v skupnem Wordovem dokumentu, mi lahko pišete na naslednji e-naslov: zvonko.simeunic@os-trebnje.si.

 

6. teden (20. 4. 2020 – 24. 4. 2020)

Povezava do utrjevanja snovi o fevdalizmu: https://www.1ka.si/a/274754.

Rok za reševanje utrjevanja je do sobote, 25. 4. 2020. Reševanje utrjevanja je obvezno.

 

Spoštovani učenci in učenke,

Glede na to, da se vas kar nekaj ni odločilo, da me povpraša za povratno informacijo o vašem zapisu pogovora med Hipokratom in Tacitom, sem se odločil, da za vse pripravim kratek videoposnetek z razlago najpogostejših napak. Oglejte si.

 

Tako, upam, da zdaj vsi razumete, kaj je Ptolomejev sistem in kakšna je razlika med latinščino in latinico. Zdaj lahko nadaljujemo s spoznavanjem srednjega veka.

V pretekli uri ste spoznali s Karolinško državo, ki je nastala na delu območja, kjer se je nekoč raztezal zahodni del rimskega cesarstva. Morali ste tudi dopolniti zapis v zvezek s pomočjo učbenika. Na povezavi rešitve si lahko ogledate pravilne rešitve.

V času Karla Martela, po katerem je Karolinška država tudi dobila svoje ime, je bil postavljen sistem nove organizacije države, ki je temeljila na fevdalizmu. Se sliši zapleteno?

Da bi lažje razumeli, kaj sploh je fevdalizem in kakšne so njegove značilnosti, sem za vas našel odlično razlago, ki jo je pripravil gospod Boštjan Kernc. Oglejte si razlago na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Ym5n4MFEDkc&t=207s (19. 4. 2020).

 

Če si končal s prvim ogledom, ti predlagam, da si ogledaš razlago še enkrat (tokrat lahko ogled začneš od 2:25). Škoditi ne more, lahko pa pomaga.

 

Mislite, da zdaj vse znate? Ne še … Preberite si še, kaj piše o fevdalizmu v učbeniku na 93. in 94. strani.

 

Zapišite snov v zvezek. Sliko delitve fevda nariši s pomočjo vsebine v učbeniku na straneh 93. Če imate težave, si lahko pomagate tudi s primerom, ki je bil prikazan v posnetku.

Fevdalizem (U, str. 93, 94)

  1. Fevdalizem je bila družbena ureditev, v kateri je posest bila v lasti fevdalcev, obdelovali pa so jo podložni kmetje (osebno nesvobodni). Uvedli so jo Franki.
  2. Kralj je v zameno za upravno in vojaško službo podeljeval posest v fevd visokemu plemstvu (višjim vazalom), ki so jo lahko razdelili nižjemu plemstvu (nižji vazali). Kralj je fevd lahko tudi odvzel. Posest, ki jo je podelil v trajno last, se je imenovala alod.
  3. Fevd se je delil na 3. dele (s pomočjo učbenika na strani 93 nariši delitev fevda in vpiši imena delov fevda):

 

 

  1. Kmetje (tlačani) so morali fevdalcu delati tlako (brezplačno delo na pridvorni posesti) in plačevati dajatve v pridelku ali denarju.
  2. Dajatve in dolžnosti kmetov so bile zapisane v posebni knjigi – urbarju.

 

Ste prepisali snov in narisali delitev fevda na tri dela? Ste vrisali tudi grad? Če ste na vse odgovorili pritrdilno, potem ste uspešno pripluli do samega konca današnje šolske ure. Za konec rešite krajši anketni vprašalnik o fevdalizmu, ki vam bo pomagal utrditi znanje te šolske ure. Povezava do utrjevanja se nahaja na začetku navodil za 6. teden. Rok za reševanje utrjevanja je do sobote, 25. 4. 2020. Reševanje utrjevanja je obvezno.

Ob koncu pa naj vam le še zaželim sproščujoče prvomajske počitnice. Ostanite zdravi in lepo se imejte.

 


5. teden (13. 4. 2020 – 17. 4. 2020)

 

Navodila za 7. r.: 5. teden (Kar je zapisano s krepkim tiskom, je obvezno, kar je napisano s poševnim tiskom je izbirno):

Spoštovani učenci in učenke,

v pretekli uri ste reševali preverjanje znanja. Na povezavi rešitve si lahko ogledate pravilne rešitve.

Vsi učenci, ki ste mi poslali zapis pogovora med Hipokratom in Tacitom in bi želeli povratno informacijo o vašem zapisu, mi lahko od torka, 14. 4. 2020, do petka, 17. 4. 2020, pišete na e-naslov: zvonko.simeunic@os-trebnje.si. Odgovoril vam bom predvidoma v roku 24 ur.

Prejšnjo uro ste videli, da se je na prehodu iz starega veka v srednji vek zemljevid Evrope popolnoma spremenil. Zahodni del rimskega cesarstva so nadomestile germanske države, ki pa so se za prostor in vpliv spopadle tudi med sabo.

Najuspešnejši so bili Franki, ki so svoje prvotno ozemlje okoli reke Ren razširili na večji del Evrope in pri tem porazili ostala germanska plemena na tem področju. Nastala je država, ki je obsegala večji del prostora današnje Nemčije, Francije, Italije, Švice, Belgije in Avstrije.

Evropa v času Karla Velikega (Zgodovinski atlas za osnovno šolo. Ljubljana: DZS.2004. 13.)

 

Oglejte si krajšo razlago, ki jo je pripravil učitelj zgodovine na Osnovni šoli Polhov Gradec, gospod Simon Purger: https://www.youtube.com/watch?v=fD8PoZ5RWVE&t=8s.

Zapišite snov v zvezek. Kar manjka, dopolnite s pomočjo vsebine v učbeniku na straneh 91 in 92.

Karolinška država (U, str. 91-92)

1. Franki so konec 5. stoletja ustanovili frankovsko državo, ki je sčasoma postala najmočnejša germansko državo na ozemlju nekdanjega zahodnega rimskega cesarstva.
2. Franki so bili sprva politeisti, a so se v času kralja Klodovika pokristjanili. Krščanstvo je postalo državna vera. Franki papežu podarijo ozemlje Papeške države in pomagajo širiti krščanstvo po zahodni Evropi.
3. Frankovski vladarji so bili lastniki vse zemlje v državi. Kraljevska oblast je bila dedna in se je prenašala po moških potomcih.
4. Dinastija Karolingov dobi ime po Karlu Martelu (v njegovem času se razvije fevdalizem), ki je zaustavil prodiranje Arabcev v Evropo. Od 8. st. Frankovsko državo imenujemo __________________ ______________________.
5. Karolinška država je v času največjega obsega segala:
– na S:
– na J:
– na JZ:
– na JV:
6. Leta 800 je papež v zahvalo za obrambo pred Langobardi okronal Karla Velikega za rimskega cesarja. Po njegovi smrti je država razdeljena na 3 dele: Zahodnofrankovsko kraljestvo (_________________), Vzhodnofrankovsko kraljestvo ( ____________________) in Srednjefrankovsko kraljestvo (__________________).

 

Karel Veliki velja za eno od najbolj zanimivih zgodovinskih osebnosti. Če bi rad izvedel kaj več o očetu Evrope, si oglej kratek videoposnetek, ki se nahaja v spletni verziji našega učbenika (https://folio.rokus-klett.si/?credit=RP7UC&pages=91-92). Klikni na zelen krog na sredini 91. strani, v katerem je narisan filmski trak.

Če si si ogledal posnetek, zdaj veš po komu je poimenovana pisava karolinška minuskula, v kateri so zapisani Brižinski spomeniki. Se jih še spomniš?

 


4. teden (6. 4. 2020 – 10. 4. 2020)

 

Navodila za 7. r.: 4. teden (Kar je zapisano s krepkim tiskom, je obvezno, kar je napisano s poševnim tiskom je izbirno):

Spoštovani učenci in učenke,

s to šolsko uro začenjamo nov tematski sklop. Spoznavali boste srednji vek.

Še preden pa začnemo, pa rešite preverjanje znanja za ZGOhttps://www.1ka.si/a/269109.

Tukaj pa lahko oddate še fotografijo ali datoteko z zapisom pogovora med Hipokratom in Tacitomhttps://www.1ka.si/a/268834.

Tako za preverjanje kot tudi za oddajo pogovora med Hipokratom in Tacitom imate rok do petka, 10. 4. 2020. Ob koncu reševanja preverjanja boste tudi videli, kako vam je šlo.

Hkrati opozarjam vse tiste, ki tega še niste naredili, da imate čas za reševanje preverjanja za DKE le še do torka, 7. 4. 2020.

No, zdaj pa le začnimo.

Za vas sem pripravil posnetek z razlago, kako je prišlo do začetka velikega preseljevanja ljudstev, ki je popolnoma spremenilo podobo in kulturo tedanje Evrope.

Si si ogledal razlago?

V zvezku na novo stran čez dve vrstici zapiši naslov SREDNJI VEK.

Spusti eno vrstico in prepiši snov:

PRESELJEVANJE LJUDSTEV IN POSLEDICE (U, 87-90)

1. Ljudstva:

2. Od 4. do 7. stoletja v Evropi potekalo preseljevanje ljudstev, ki so ga sprožili Huni.
3. Vzroki za selitve:
• strah pred Huni,
• iskanje rodovitne zemlje,
• milejše podnebje,
• bogastvo rimskega cesarstva.
4. Zaradi selitev v tri različne smeri Slovane delimo na vzhodne (proti Rusiji), zahodne (proti Poljski) in južne (Balkanski polotok). Slovenci smo potomci zahodnih in deloma južnih Slovanov.
5. Posledice selitev:
– propad zahodnega rimskega cesarstva in nastanek germanskih kraljestev,
– iz latinskega jezika se pod vplivom germanskih jezikov razvijejo romanski jeziki,
– upad pismenosti,
– manjši obseg trgovine in obrti.
6. Pojasni pojma:
– požigalno poljedelstvo
– nomad

Za razlago pojmov si lahko pomagaš z mojo razlago ali s SSKJ, ki je dostopen na tej povezavi: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=%2A.

 

Če bi rad izvedel več o Germanih, pojdi na spletno verzijo našega učbenika (https://folio.rokus-klett.si/?credit=RP7UC&pages=87-88) in klikni na zelen krog na vrhu 87. strani, v katerem je narisan filmski trak.


3. teden (30. 3. 2020 – 3. 4. 2020)

Navodila za 7. r.: 3. teden (Kar je zapisano s krepkim tiskom, je obvezno, kar je napisano s poševnim tiskom je izbirno):

Spoštovani učenci in učenke,

upam, da ste zdravi, dobre volje in pripravljeni na nove izzive. Verjamem, da ste odgovorno pristopili k pouku na daljavo. V preteklih dveh tednih ste učno snov predelali ob pomoči različnih nalog.

Preglejte si rešitve za prvi in drugi teden (klikni na rešitve).

Pri današnji uri zgodovine boste spoznavali grško in rimsko znanost na drugačen način, ki vam bo omogočil, da tudi malce razgibate svojo domišljijo.

Preberite besedila o dosežkih grške znanosti: Napredek v znanosti (U, str. 52), Napredek sta doživeli znanost in tehnika (U, 53, 54), Filozofija (U, str. 54).

Preberite besedilo o dosežkih rimske znanosti: Rimska znanost (U, 73, 74).

Zdaj pa si predstavljajte, da ste časovni popotniki. Iz obdobja starega veka ste v sedanjost pripeljal grškega zdravnika Hipokrata in rimskega zgodovinarja Tacita. Slavna moža se začneta pogovarjati med sabo in sčasoma tudi pregovarjati, kateri od njunih narodov je prispeval več k razvoju znanosti. Kdo bo uspel prepričati koga?

Na podlagi prebranih besedil sestavite in zapišite pogovor v zvezek. Naslov naj bo Grška in rimska znanost (U, str. 52, 53, 54, 73, 74).

V pogovoru nujno uporabite oziroma razložite naslednje ključne pojme in osebe: Hipokratova prisega, Ptolomejev sistem, Pitagorov izrek, latinščina, latinica, rimske številke.

Priporočljivo je, da v pogovoru uporabite oziroma razložite tudi naslednje ključne pojme in osebe:  filozofi Sokrat, Platon in Aristotel, oče zgodovine, Arhimedov vijak, kartografija, Tacit, pravo.

Za pripravo argumentov oziroma utemeljitev za pogovor si lahko pomagate tudi s spletom. Lahko si poiščete pojasnilo, kako deluje kateri od izumov (npr. Arhimedov vijak je zelo zanimiv: http://old.gimvic.org/projekti/timko/matematika/arhimedov%20vijak.htm),  poiščete več informacij o pomenu posameznih zgodovinskih osebnosti iz njihovega časa ali pa celo omenite še nekatere, ki jih učbenik tu sploh ne omenja.

Če želite, da bo pogovor še bolj pristen, pa lahko po telefonu pokličete  tudi sošolca/-ko, si razdelita vlogi in poskušata prepričati drug drugega, da je grška oziroma rimska znanost bolj vplivala na sedanjost. Lahko pa celoten pogovor odigrata preko sms-ov, kar vam bo olajšalo pripravo zapisa za v zvezek. Oh, ta moderna tehnologija … Le kaj bi nanjo porekla najina junaka?

                    

Slika 1: Hipokrat (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Hippocrates_Wellcome_M0002637.jpg; 28. 3. 2020)

Slika 2: Tacit (https://sl.wikipedia.org/wiki/ Publij_Kornelij_Tacit; 28. 3. 2020)

 


2. teden (23. 3. 2020 – 27. 3. 2020)

Navodila za 7. r.: 2. teden (Kar je zapisano s krepkim tiskom, je obvezno, kar je napisano s poševnim tiskom je izbirno):

Spoštovani učenci in učenke,

v pretekli uri ste verjetno ugotovili, da so si Rimljani »izposodili« grške bogove. To pa ni bilo edino, v čemer so se Rimljani zgledovali po Grkih.

– Preberite besedila: Kiparstvo, Dramatika (U, str. 51), Aleksandrija – središče helenizma (U, str. 53),  Kiparstvo (U, 54), Rimska umetnost (U, 75).

Da vam ne bo preveč dolgčas, boste zapis za vsako točko dobili s tem, ko boste ob pomoči učbenika rešili enostavne naloge.

– Napišite naslov Grška in rimska umetnost (U/str. 51, 53-54, 75)

STARI GRKI:

  1. Izberi pravo rešitev (U, str. 51):

Atenski kiparji so hoteli upodobiti popolno človekovo telo v ___________________ (mirovanju/lebdenju/gibanju).

  1. V povedi je napaka. Popravi jo (U, str. 53):

Helenizem je kulturno obdobje, v katerem je rimska kultura pomešana z egipčansko, perzijsko in indijsko kulturo.

  1. Odgovori (besedilo na strani 54):

V čem se razlikuje helenistično kiparstvo od klasičnega?

  1. Prepiši in dopolni (U, str. 51):

Dramatika se je razvila iz ____________________  __________________ v čast  boga Dioniza. Igrali so komedije in tragedije.

Nastopali so le ______________________, ki so nosili maske.

STARI RIMLJANI:

  1. Izberi pravo rešitev (besedilo ob sliki kipa na strani 75):

Rimski kipi so bili bolj _______________________ (domišljijski/realistični) od grških.

  1. V besedilu je napaka. Popravi jo (U, str. 75):

Rimljani so svoje domove okraševali z mozaiki (slike sestavljene iz drobnih kamenčkov ali zlata) in freskami (stenske slike).

  1. Dopolni:

Po grškem vzoru so igrali komedije in ______________________, v katerih so nastopali le ________________ v maskah.

  1. Prepiši in dopolni (U, str. 75):

Od Grkov so prevzeli književne zvrsti: liriko, epiko in dramatiko. Najbolj znano delo je ep Eneida, ki ga je ustvaril  _________________.

– Na 49. strani v učbeniku si lahko ogledaš metalca diska, ki naj bi ga ustvaril slavni grški kipar Miron.

– V spletni verziji učbenika si lahko na strani 51 (zelena ikona pri vrhu strani, v kateri piše 3D) ogledate kratek posnetek o atenski akropoli in o kipu boginje Atene (delo grškega kiparja Fidija), ki je nekoč tam stal.

– V spletni verziji učbenika si lahko na strani 51 (zelena ikona v dnu strani, v kateri piše 3D) ogledate kratek posnetek o atenskem gledališču. Na kakšen način so dosegli, da se je bolje slišalo igralce? Zakaj meniš, da so nosili obutve z visokimi podplati?

 


1. teden (16. 3. 2020 – 20. 3. 2020)

Navodila za 7. r. (Kar je zapisano s krepkim tiskom, je obvezno, kar je napisano s poševnim tiskom je izbirno):

Spoštovani učenci in učenke,

v pretekli uri ste ob delu z učbenikom, videoposnetkom in tekmovanjem v znanju utrdili in razširili vaše poznavanje olimpijskih iger.

– V tem tednu (16. 3. 2020 – 20. 3. 2020) najprej prepišite zapis snovi Grško in rimsko verovanje, ki se nanaša na olimpijske igre.

– Manjkata 4. in 5. točka. S pomočjo učbenika (str. 50) v celih povedih odgovorite, v čem so se grški bogovi ločili od ljudi in kaj so miti.

– V sklopu podnaslova Rim s pomočjo učbenika str. 75, 76 odgovorite/pojasnite:

  1. Kdo ali kaj so lari in penati in za kaj so skrbeli?
  2. Kako so povezani grški in etruščanski bogovi z rimskimi?
  3. Kateri verstvi so še častili Rimljani?

– V sklopu Primerjava grških in rimskih bogov s pomočjo učbenika (str. 50 in 76) dopolni tabelo in ugotovi, kateri bogove so Rimljani prevzeli od Grkov.

– Na tej spletni strani si lahko preberete povzetke nekaterih najbolj znanih grških mitov: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki/grki_verovanje_OI/uganke.html.

– Na tej spletni strani si lahko preberete zanimivost o popku sveta, preročišču v Delfih:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pitija.

– V spletni verziji učbenika si lahko na strani 76 (zelena ikona pri vrhu strani, ki prikazuje filmski trak) ogledate kratek posnetek o rimski religiji.

ZAPIS:

Grško in rimsko verovanje (U, str. 49, 50 in 75, 76)


GRČIJA:

  1. Ljudje so tekmovanji počastili bogove in padle junake, slikarji in kiparji so upodabljali bogove in prizore iz mitologije. Arhitekti so gradili templje v čast bogovom.
  2. Od leta 776 pr. Kr. so Grki vsake štiri leta prirejali olimpijske igre v mestu Olimpija pod goro Olimp na Peloponezu.
  3. V času olimpijskih iger so v Grčiji prekinili vse spopade in vojne med polisi. Udeležiti so se jih smeli le svobodni moški, ki so govorili grško.

4.

5.

RIM:

1.

2.

3.

 

PRIMERJAVA GRŠKIH IN RIMSKIH BOGOV:

Grški bogovi

 

Rimski bogovi Naloga

Zevs

 

kralj bogov

Hera

 

boginja neba in družine
Neptun
Mars

Apolon

 

bog sonca in pesništva

Afrodita

 

Minerva

 

 

 

 

 

Če imate učenci ali starši kakšna vprašanja v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi pri predmetu zgodovina, jih lahko vpišete na povezavi. Pri postavljanju vprašanj bodite konkretni, jasni in racionalni. Na tej povezavi boste našli tudi odgovore učiteljev. Odgovor lahko pričakujete v 24 urah (v delovnem tednu). Bodite pazljivi, ker lahko nehote pobrišete vsebino dokumenta (vprašanja in odgovore, ki jih je vpisal že nekdo pred vami). Bodimo solidarni, stopimo skupaj in vsi iz teh izrednih razmer pridobimo kar se da največ koristnega.