Zgodovinska podlaga Krsta pri Savici
Sredi 8. stoletja so Karantanijo napadali Avari iz Panonije. Karantanski knez Borut je prosil za vojaško pomoč sosednje Bavarce. Skupaj so jih potem porazili. Karantanci so morali v zameno za pomoč priznati bavarsko nadoblast. V znamenje pokorščine je moral knez Borut pustiti za talca na Bavarskem svojega sina Gorazda in nečaka Hotimirja.
V pisnem viru iz tistega časa piše: » … in nato so odvedli s seboj talce na Bavarsko. Med temi je bil Borutov sin, po imenu Gorazd, za katerega je njegov oče prosil, naj se vzgoji v krščanski šegi in napravi za kristjana; tako se je tudi zgodilo. In za Hotimira, sina svojega brata je zahteval isto.« Po Borutovi smrti so Bavarci na zapoved Frankov: » …Gorazda, ki je postal kristjan, poslali nazaj istim Slovanom, ki so prosili zanj, in ti so ga napravili za kneza.«
Na ta način se je pričelo pokristjanjevanje Karantancev. Po Gorazdu je oblast prevzel Hotimir, ki je zatrl dva upora Karantancev, ki niso hoteli sprejeti krščanske vere. Nasledil ga je sin Valtunk, ki je nadaljeval s širjenjem krščanstva.
Že vidiš povezavo? Naj ti pomagam? Hotimir in Valtunk. Že razumeš? Kajtimir iz Krsta pri Savici je v resnici Hotimir, Valjhun pa je Valtunk. Tema pesnitve je pokristjanjevanje Karantancev. Da, France Prešeren je dobro poznal preteklost slovenskega naroda.
Literatura:
- Božič, B., Weber, T.: Zgodovina za šesti razred. Ljubljana: DZS. 1983.