Rešitve nalog za 7. razred – 9. TEDEN
(18. 5. 2020 – 22. 5. 2020)
Slovenski prostor v okviru Svetega rimskega-nemškega cesarstva (U, 107-111)
3. Iz velikih fevdalnih ozemelj so se izoblikovale velike upravne enote – dežele: Kranjska, Koroška, Štajerska, Goriška in Istra.
7. S povišanjem Celjskih v državne kneze so se po moči izenačili s Habsburžani. Habsburžani so sprožili proti celjskim vojno ali fajdo, ki se konča s sklenitvijo dedne pogodbe.
Rešitve nalog za 6. razred – 6. in 8. TEDEN
(4. 5. 2020 – 8. 5. 2020 in 11. 5. 2020 – 15. 5. 2020)
Začetki verovanj
Prve kulture (Egipt, Mezapotamija, Indija, Kitajska …) so razvile _mnogoboške__ ali politeistična verstva.
Verovali so v duhove umrlih prednikov in _posmrtno_ življenje.
Judje prvi razvijejo _enoboško_ vero (monoteizem) –> iz judovstva se razvijeta krščanstvo in islam.
Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina?
2. Naravna dediščina: Škocjanske jame, človeška ribica, kranjska čebela.
Kulturna dediščina: bolnišnica Franja, kozolec, grad, samostan Pleterje.
3. Od leve proti desni: Predel mesta ali celotna vas, grad (dvorec), kozolec (toplar), verske zgradbe (cerkev, džamija), kmečka hiša, stavba, ki ima velik zgodovinski ali tehnični pomen, bivalni prostori različnih slojev, arheološko najdišče, rokopis.
4. Hiša je lahko kulturna dediščina: – če se je v njej rodila oziroma živela znana oseba,
– če je zelo stara,
– če je način njene gradnje nekaj posebnega.
5. Materialna kulturna dediščina: Prešernova hiša, kip Emonec, bloške smuči, grad Bogenšperk, Bistriški rokopis, Kobilarna Lipica, piranski akvarij, likalnik iz 19. stoletja.
6. Etnolog ali narodoslovec je strokovnjak, ki opravlja etnološka raziskovanja.
Etnologija je veda, ki raziskuje kulturo in vsakdanji način življenja človeka.
Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina
2. a) Npr. močnik, potica, prežganka, štrudel, štruklji …
2. c) Ob praznikih (cerkveni …), godovih, rojstnih dnevih …
Rešitve nalog za 7. razred – 7. TEDEN (4. 5. 2020 – 8. 5. 2020)
Alpski Slovani (U, str. 98 – 100)
2. Prostor poselitve:
– na S: do reke Donave,
– na J: do Istre,
– na Z: do roba Furlanske nižine,
– na V: do meje z današnjo Hrvaško in do Panonske nižine.
Rešitve utrjevanja znanja o fevdalizmu za 7. razred – 6. TEDEN (20. 4. 2020 – 24. 4. 2020)
3. Kdo je bil lastnik zemlje v državi? Kralj.
4. Kaj je fevd? Posest, ki je pripadala plemiču.
5. Kdo so bili vazali? Plemiči, ki so v zameno za upravno in vojaško službo prejeli posest.
6. Kaj je tlaka? Delo, ki so ga morali kmetje opraviti za fevdalca na pridvorni zemlji.
7. Kaj je urbar? Knjiga, v kateri so bile zapisane dajatve in dolžnosti kmetov.
8. Katera je pridvorna posest? Del posesti, ki je obdajala grad in so jo za potrebe fevdalca obdelovali kmetje.
9. Katera je srenjska posest? Del posesti, na katerem so bili pašniki ter gozdovi in ki so jo lahko uporabljali tako kmetje kot tudi fevdalec.
10. Katera je rustikalna posest? Del posesti, ki so jo kmetje obdelovali za lastne potrebe.
11. Na kakšen način so nekateri fevdalci povečali svoj pridelek? Z naseljevanjem kmetov iz drugih fevdov.
S kolobarjenjem (način gojenja poljščin, kjer v določenem zaporedju letno premikaš rastline, ki jih gojiš na določenem zemljišču).
S krčenjem gozdov.
12. Kako še rečemo (nesvobodnim) kmetom v srednjem veku? Tlačani. Podložniki.
13. V srednjem veku je bila družba razdeljena na stanove. Kaj je stan? Družbeni položaj.
Rešitve nalog za 7. razred – 5. TEDEN (13. 4. 2020 – 17. 4. 2020)
Karolinška država
4. Dinastija Karolingov dobi ime po Karlu Martelu (v njegovem času se razvije fevdalizem), ki je zaustavil prodiranje Arabcev v Evropo. Od 8. st. Frankovsko državo imenujemo Karolinška država.
5. Karolinška država je v času največjega obsega segala:
– na S: do Danske,
– na J: do Apeninskega polotoka,
– na JZ: do Španije (do reke Ebro),
– na JV: do Panonske nižine.
6. Leta 800 je papež v zahvalo za obrambo pred Langobardi okronal Karla Velikega za rimskega cesarja. Po njegovi smrti je država razdeljena na 3 dele: Zahodnofrankovsko kraljestvo (Francija), Vzhodnofrankovsko kraljestvo (Nemčija) in Srednjefrankovsko kraljestvo (Italija).
Rešitve preverjanja znanja za 6. razred – 4. TEDEN (6. 4. 2020 – 10. 4. 2020)
3. V čem je prazgodovinski človek videl vzrok bolezni?
Zlobni duhovi.
4. Zakaj je mumificiranje imelo velik pomen za razvoj medicine?
Spoznavanje notranje zgradbe telesa.
5. Kaj je res? Označi pravilne rešitve.
Egipčani ločijo verovanje od medicine. Sarkofag je kamena krsta.
6. Katero ljudstvo je zaslužno za razvoj medicine v srednjem veku in ustanovitev prvih lekarn?
Arabci.
7. Komu so se kralji pred bitko zatekali po pomoč?
Astrologom.
8. V kaj je verjel Ptolomej?
Da Sonce kroži okoli Zemlje.
9. Zakaj se je pojavila potreba po številkah?
Zaradi trgovanja.
10. Katero ljudstvo je iznašlo arabske številke?
Indijci.
11. V katerem zgodovinskem obdobju so iznašli številke?
Starem veku.
12. Pretvori rimske številke v arabske: MCDXXXII.
1432.
– – – – – – – – – – – – – – – – — – – – — – – – — – – — – – – – — – – – – – — – — – – – — – – – — – – – — – – – – – – – – – – — – – – —
7. razred – 4. TEDEN (6. 4. 2020 – 10. 4. 2020)
Rešitve preverjanja znanja:
3. Kako so rimski bogovi povezani z etruščanskimi in grškimi?
4. V čem so se grški in rimski bogovi ločili od ljudi?
Bili so nesmrtni in nadnaravno močni.
5. Kdo je rimska boginja modrosti? Minerva.
6. Stari Rimljani so kasneje prevzeli mitraizem in krščanstvo.
7. Kaj je helenizem?
Kulturno obdobje, v katerem je grška kultura pomešana z indijsko, egipčansko in perzijsko kulturo.
8. V čem se helenistično kiparstvo razlikuje od klasičnega grškega kiparstva?
Upodabljali so tudi navadne ljudi.
9. Kaj drži za starorimsko dramatiko?
V komedijah in tragedijah so lahko nastopali le moški. Moški so nastopali v maskah.
10. Kaj drži za starorimsko znanost?
Rimsko pravo je temelj evropske pravne (zakonske) ureditve.
– – – – – – – – – – – – – – – – — – – – — – – – — – – — – – – – — – – – – – — – — – – – — – – – — – – – — – – – – – – – – – – — – – – —
9. razred – 4. TEDEN
8. razred – 4. TEDEN
INDUSTRIALIZACIJA – proces širjenja industrijske revolucije
- Primeri posledic širjenja industrijske revolucije:
- Zaradi boljših življenjskih razmer se je število prebivalstva zelo povečalo.
- Nastala so nova industrijska mesta.
- Spremenil se je videz pokrajine.
- Kmetje so se selili v mesta.
- Mesta so bila prenaseljena in onesnažena.
- Delavci so živeli v zelo slabih razmerah.
- Prebivalstvo mest se je delilo na: bogate meščane (lastniki tovarn, ladjedelnic …), srednji sloj (trgovci, obrtniki, izobraženci …) in delavce, ki so bili najrevnejši.
- Primeri pozitivnih in negativnih posledic:
8. razred – 2. TEDEN
Zgodnji kapitalizem
- Pravilno zapisano besedilo – bodi pozoren na podčrtane podatke, tam so bile napake:
KAPITALIZEM je gospodarski sistem, ki se je začel razvijati v 16. in 17. stoletju. Temeljil je na zasebni lastnini in vlaganju denarnih vlog v proizvodnjo. Nastali sta novi obliki proizvodnje:
– Založništvo je proizvodnja, pri kateri je delavec/obrtnik delal na domu, podjetnik/trgovec pa ga je zalagal s surovinami. Ko je bil izdelek končan, ga je prevzel trgovec.
– Manufaktura je velika delavnica, kjer je rokodelska proizvodnja temeljila na delitvi dela na posamezne faze. Vsak delavec je opravil del dela, ki je bil potreben za izdelavo izdelka.
- b) Katere so razlike in podobnosti med založništvom in manufakturo? Zapiši jih v spodnjo tabelo.
c) Navedi 2 prednosti proizvodnje v obliki založništva in 2 prednosti proizvodnje v obliki manufakture.
Založništvo: npr. sodelovanje trgovca in obrtnika, večja ponudba
Manufaktura: npr. hitrejše izdelovanje, delitev dela, natančnost
d) Opiši primer izdelave izdelka v obliki manufakture ali založništva.
Založništvo: Trgovec oziroma založnik je kupil surovine za izdelavo npr. usnje za čevlje, lahko tudi orodje. To je dal obrtniku, ki je zanj izdelal naročilo. Ko so bili izdelki končani, jih je v zameno za plačilo, dal trgovcu založniku. Ta jih je prodal svojim strankam.
Manufaktura: Delo je bilo organizirano po fazah – vsak delavec je bil naredil del izdelka, npr. eden je naredil načrt, drugi krojil, tretji šival …
Primer izdelave kočije – sodelovali so tesarji, kovači, jermenarji in tapetniki.
e) Primerjaj podobnosti in razlike med zgodnjim in sodobnim kapitalizmom. Zapiši jih v spodnjo shemo.
- Za liberalni kapitalizem je bilo značilno:
– država ni posegala v gospodarske razmere,
– o delovnih pogojih in plačah so odločali lastniki kapitala in podjetniki,
– prosti trg, ki ga oblikujeta tekmovalnost in zakon ponudbe in povpraševanja,
– cene se oblikujejo na trgu.
Trikotna trgovina je bila trgovina v trikotniku med Evropo, Azijo/Afriko in Ameriko.
8. razred – 3. TEDEN
Industrijska revolucija
a) Industrijska revolucija je uvedba strojev v proizvodnjo (ročno delo so zamenjali stroji).
b) Dopolni tabelo – pomagaj si s primerom, ki je že zapisan.
c) 
Utemelji svojo razporeditev dejavnikov po pomembnosti: možnih več rešitev (individualno razmišljanje)
Rešitve nalog za 2. teden (23. 3. 2020 – 27. 3. 2020)
6. a, 6. b, 6. c, 6. e (2. teden):
Glej 1. teden za oddelek 6. d.
6. d (2. teden):
3. Individualni odgovori.
4. Prva slika: Zapisovanje količine pridelkov.
Druga slika: Določanje zemljiške meje.
Tretja slika: Gradnja.
Premisli:
1. Individualni odgovori.
2. Omogoči razvoj trgovine, pobiranje davkov …
Delo z viri:
Številke so vklesane v kamen.
Zapisana številka: 1982 (A. D. je okrajšava za anno Domini, kar pomeni v Letu Gospodovem oziroma našega štetja)
7. r. (2. teden):
1. Gibanju.
2. Helenizem je kulturno obdobje, v katerem je grška kultura pomešana z egipčansko, perzijsko in indijsko kulturo.
3. Helenistično kiparstvo za razliko od klasičnega ni več predstavljalo idealnih razmer, ampak so kipi upodabljali bolj realne podobe. Kiparji so upodabljali tudi navadne ljudi. Izziv jim je predstavljalo upodabljanje žensk, revežev in starejših.
4. Verskih obredov, moški.
5. Realistični.
6. Rimljani so svoje domove okraševali z mozaiki (slike sestavljene iz drobnih kamenčkov ali stekla) …
7. Tragedije, moški.
8. Vergilij.
Rešitve nalog za 1. teden (16. 3. 2020 – 20. 3. 2020)
6. a, 6. b, 6. c, 6. e (1. teden):
1. a) S preprostimi instrumenti, kot je npr. palica.
1. b) Medicina v Egiptu je bila za tisti čas na visokem nivoju (dobra).
2. Srce, pljuča, jetra …
4. Grki: Zdravljenje so ločili od verovanja, šola za bodoče zdravnike, Hipokratova prisega. Sprejemljiv je tudi odgovor Egipčani, ker so spoznali notranjo zgradbo človeškega telesa.
Mezopotamija: Uporaba zelišč, zdravili s preganjanjem zlobnih duhov.
Egipčani: Znali so preveriti srčni utrip, popravljali so zobe.
Rimljani: Zavedali so se pomena osebne higiene.
Arabci: Napisali so veliko medicinskih knjig, operacije s pomočjo anastezije, prve lekarne, zdravljenje koz.
Ponovimo:
1. Prva ljudstva so si pri zdravljenju pomagala z uroki in zaklinjanjem. Uporabljali so tudi zelišča.
2. Najbolj razvito medicino v starem veku so imeli Egipčani.
3. Grki prvi ločijo znanost od vere.
6. d (1. teden):
1. a) Satelitov, vesoljskih postaj, sond, teleskopov …
1. b) Individualni odgovori (npr. slika črne luknje …)
2.
3.
Astronomija je veda o vesolju.
Astrologija je veda o napovedovanju človekove prihodnosti s pomočjo zvezd.
Observatoriji so bili namenjeni opazovanju nebesnih teles.
Teleskop je naprava, ki omogoča povečavo oddaljenih predmetov.
Ponovimo:
1. Astronomi starega veka so opazovali nebesna telesa s prostim očesom v observatorijih.
2. Egipčani so odkrili, kdaj bo poplavljala reka Nil in naredili sončev koledar s 365 dnevi.
3. Grki so odkrili, da Zemlja kroži okoli Sonca in da je Sonce 300-krat večje od Zemlje (oboje Aristarh) in obseg Zemlje (Eratosten).
4. Astrologija se ukvarja z napovedovanjem človekove prihodnosti s pomočjo zvezd.
Delo z viri:
Da Zemlja kroži okoli Sonca, je trdil Aristarh iz stare Grčije. Njegovo trditev sta potrdila Nikolaj Kopernik in Galileo Galilei.
7. r. (1. teden):
Grško in rimsko verovanje (U, str. 49, 50 in 75, 76)
GRČIJA:
4. Bogovi so za razliko od navadnih ljudi bili večno mladi, imeli so nadnaravno moč in bili so nesmrtni.
5. Miti so zgodbe o junakih, ki so kljubovali bogovom in so se jim zato le-ti maščevali.
RIM:
1. Lari in penati so hišni bogovi in bogovi umrlih prednikov, ki so skrbeli za dobro hiše in njenih prebivalcev.
2. Rimljani so od Grkov in Etruščanov prevzeli bogove in jih poimenovali z latinskimi imeni.
3. Mitraizem in krščanstvo.
PRIMERJAVA GRŠKIH IN RIMSKIH BOGOV:
