10. teden (25. 5. – 29. 5. )
Posebno obvestilo:
Zaradi vrnitve devetošolcev v šolo, je ponedeljkovo spraševanje prestavljeno na četrtek, 28. 5. 2020.
10.00: 6. a – 1. skupina
https://us02web.zoom.us/j/88287890622?pwd=Mko2UjNDbW96TFFPSzBrWVBWMGRmQT09
Meeting ID: 882 8789 0622
Password: 9H08fh
11.00: 6. a – 2. skupina
https://us02web.zoom.us/j/82541015979?pwd=M1Y1K3lQWUJibHk3YXMxZCtlTnZVUT09
Meeting ID: 825 4101 5979
Password: 2qU5iC
13.00: 6. b – 1. skupina
https://us02web.zoom.us/j/86359248446?pwd=dFZOeFBUaEFlcWVyT0xhSWJUZnY4Zz09
Meeting ID: 863 5924 8446
Password: 4YaCPJ
14.00: 6. b – 2. skupina
https://us02web.zoom.us/j/83043301811?pwd=bVUrOVFNeXM2T1lhRENub2RNTkU2Zz09
Meeting ID: 830 4330 1811
Password: 8wD3WZ
V tem tednu bomo pričeli z 8. poglavjem RASTLINE IN OKOLJE.
Ker vsebine niso pretežke in ste o njih zagotovo že precej slišali, boste po prebranem besedilu v učbeniku, od strani 116 do 120, v zvezek naredili miselni vzorec. Žive dejavnike okolja napišite z eno barvo, nežive pa z drugo. Pri neživih dejavnikih naj bo vsak dejavnik v svojem oblačku (zemeljska privlačnost, gostota snovi, temperatura, vlažnost zraka, zračni tlak).
Prepričana sem, da boste nalogo zmogli, saj ste skoraj že “sedmarji”.
_______________________________________________
9. teden (18. 5. – 22. 5. )
V naslednjem tednu bodo potekala napovedana ustna spraševanja preko videokonferenc zoom.
Prosim, da se tudi tisti, ki že imate oceno udeležite srečanja, ker se bom z vami pogovorila o zaključni oceni.
Dostopali boste preko spodnjih povezav:
TOREK: 26. 5. 2020 ob
10.00: 6. c – 1. skupina
https://us02web.zoom.us/j/87546330036?pwd=Z2U1NU1NVDZieDFxTGpsUUdzRDROUT09
Meeting ID: 875 4633 0036
Password: 1VhnxC
11.00: 6. c – 2. skupina
https://us02web.zoom.us/j/87845781037?pwd=OUVuWEI3by92V1JoblY1U2g1OGJLQT09
Meeting ID: 878 4578 1037
Password: 3NacXd
13.00: 6. d – 1. skupina
https://us02web.zoom.us/j/84436229979?pwd=NG9PZG5PRUlZaFBPdTJ6NFFoZTNEdz09
Meeting ID: 844 3622 9979
Password: 3y2Jk6
14.00: 6. d – 2. skupina
https://us02web.zoom.us/j/81196965593?pwd=TE5EZmVVdkNvOHhiNGcxa1lNbStLdz09
Meeting ID: 811 9696 5593
Password: 5yX6yk
SREDA: 27. 5. 2020 ob
9.00: 6. e – 1. skupina
https://us02web.zoom.us/j/84008584207?pwd=cFNpYVZBY3dpVkt5MU9Oc1JiYkpnQT09
Meeting ID: 840 0858 4207
Password: 2HPHts
10.00: 6. e – 2. skupina
https://us02web.zoom.us/j/86259783700?pwd=eWVjcjdBcnhhUzlxSEhvbDl5S0ZyZz09
Meeting ID: 862 5978 3700
Password: 3u4B4f
Za delo v tem tednu potrebujete učbenik in zvezek.
Najprej preberete besedilo v učbeniku na strani 111 in 112. Prišli boste do zadnjih dveh pojmov v svetu rastlin. To sta GOLOSEMENKA in KRITOSEMENKA. Prav nič težkega ni, če vam povem, da so golosemenke iglavci, ki jih zagotovo poznate. O kritosemenkah smo se zelo podrobno učili v šoli, zato se bomo bolj posvetili golosemenkam.
V zvezek zapišite:
SEMENKE
- Semenke so rastline s stebli, listi in koreninami, cvetijo in delajo semena.
- Seme je ena od mnogih prilagoditev, ki semenkam omogočajo uspešno življenje na kopnem.
- Semenke delimo na:
-golosemenke
-kritosemenke
Golosemenke
- Imajo liste v obliki iglic.
- Cvetijo zgodaj spomladi. Na istem drevesu se nahajajo moški in ženski cvetovi.
-slika prikazuje moške cvetove (rumeni v sredini) in ženske (rdečkasti, v obliki storžkov, na levi)
-morda si bil zraven, ko ste prali avto, ki je bil ves rumen od cvetnega prahu-veter ga je odpihal s smrekovih moških socvetij
-na desni je star, olesenel storž
3. Ker semenske zasnove ležijo na površini lusk storžev, ne razvijejo plodov.
-slika prikazuje mladi storžek, ki predstavlja ženske cvetove (kasneje oleseni)
-semenske zasnove niso skrite v plodnici kot pri kritosemenkah
4. Med golosemenke uvrščamo smreko, jelko, bor, macesen, brin…
NALOGA:
-na spletu poišči za kaj vse se uporablja les smreke, jelke, bora in macesna ter zapiši v zvezek
5. Posebnosti med golosemenkami:
TISA
-nima storžev, ampak rdeč mesnat ovoj okrog semen
-cela rastlina je zelo strupena, razen rdečih ovojev, ki jih lahko pojemo
-tisa raste tudi pred našo šolo in komaj čakam, da vam jo pokažem
GINKO
-liste ima v obliki račjih nog
-je dvodomna rastlina (se še spomniš, kaj to pomeni?)
-plodovi na ženskem drevesu imajo obliko rumenih sliv
-plodovi dozorijo sredi poletja, ko padajo na tla, smrdi po pasjih iztrebkih (ampak res fuuul smrdi)
-drevo je čudovito jeseni, ko listi porumenijo, zato ga sadijo v parkih
______________________________________________________________________________________________________
8. teden (11. 5. -15. 5. )
Pomembno obvestilo!
Znani so datumi ustnega spraševanja preko videokonference zoom.
In sicer:
ponedeljek 25. 5. za učence 6. a in 6. b
torek 26. 5. za učence 6. c in 6. d
sreda 27. 5. za učence 6.e
Spraševanje velja za učence, ki še nimajo ocene v drugem ocenjevalnem obdobju.
V naslednjem tednu vam bom sporočila uro in povezavo, s pomočjo katere se boste udeležili videokonference.
Ocenjevala bom ZGRADBO RASTLINSKIH ORGANOV (korenina, steblo, list, cvet, plod). Pa ne pozabite na razlike med eno in dvokaličnicami.
Ker smo v šoli delali zelo dobro, bili ste zelo pridni, sem prepričana, da boste pridobili lepe ocene.
Zdaj pa veselo na delo!
V tem tednu so na vrsti praprotnice. Dokazali ste mi s fotografijami, da jih poznate. Lahko pogledate na spletu, kakšne vrste praprotnic obstaja in v kakšnem okolju rastejo.
V zvezek zapišite:
PRAPROTNICE
- Zgrajene so iz korenin, stebla in listov. Cvetov in plodov nimajo.
- Rastejo v vlažnem okolju.
- Razmnožujejo se s trosi, ki nastanejo v trosiščih na spodnji strani listov.
-nariši skico v zvezek
4. Pred 300 milijoni let (doba dinozavrov) so rasle orjaške praproti v velikosti današnjih dreves. Iz njihovih ostankov je nastal črni premog.
5. V naših gozdovih rastejo:
orlova praprot-zraste do 1,5 metra
jelenov jezik-listna ploskev cela, nedeljena
rebrenjača
UČENCI, KI ŠE NISTE ODDALI ANKETE ZA NARAVOSLOVNI DAN, STORITE TO ČIMPREJ, KER BOSTE IMELI V NASLEDNJEM TEDNU ŽE NOVO ANKETO.
________________________________________________________________________________________________
7. teden (4. 5. -8. 5. )
Ponovno vas pozdravljam v novem delovnem tednu!
Najprej naj vam povem, da sem bila zelooo navdušena, ko sem pregledovala vaše izdelke, ki so nastali tekom naravoslovnega dne. Večina vas je nalogo opravila ODLIČNO!
Vsi tisti, ki naloge še niste opravili, storite to čimprej.
Za delo v tem tednu boste potrebovali učbenik in zvezek.
Večina vas je v gozdu našla praprot in mah. Hitro ste ugotovili, da se njuna zgradba razlikuje od tiste, o katerih smo se učili v šoli. Ja, seveda, na našem planetu obstaja mnogo preprostejših rastlin. In še preprostejše od praproti in mahov so alge. Na spletu si lahko pogledaš slike alg in ugotovil boš, da so to zelo zanimive rastline.
Najprej si v učbeniku preberi snov na strani 110-113.
V zvezek zapiši zapiske:
ALGE
1. Alge so najpreprosteje zgrajene rastline. Nimajo razvitih tkiv in organov. Preprosto rastlinsko telo imenujemo steljka.
2. Alge se razlikujejo po velikosti, barvi in obliki.
3. Alge sprostijo v ozračje kar 80% kisika.
4. Alge uspevajo v vodi oziroma na kopnem, kjer je visoka vlaga.
5. Alge so vir hrane za živali in ljudi. Nekatere uporabljamo v medicini in kozmetiki. So pomemben vir vitaminov in mineralov.
MAHOVI
- Mahovi so preproste rastline, ki rastejo na skalah, deblih dreves, povsod, kjer je dovolj vlage.
- Zgrajeni so iz stebelca z lističi in koreninic, vendar nimajo še pravih rastlinskih tkiv.
- Vodo vpijajo skozi celotno telesno površino.
- Razmnožujejo se s trosi.
- V gozdu imajo mahovi velik pomen, saj so bivališče številnih živali, v njih prezimijo semena, zadržujejo vodo, vplivajo na klimo v gozdu in preprečujejo erozijo (odnašanje prsti).
Naj bo za ta teden dovolj, nadaljevali bomo naslednji teden s praprotnicami.
Ker bomo začeli s pridobivanjem ocen, ponovite zgradbo rastlinskih organov in razlike med eno in dvokaličnicami (razpredelnico imate v zvezku-napisali ste jo v 3. tednu).
__________________________________________________________________________________________________________
6. teden ( 20. 4. – 25. 4. )
Rezultati ankete so pokazali, da kar 28 učencev ankete ni izpolnilo. Največ (kar 8) v 6. e. Reševanje anket je OBVEZNO, zato bodite v bodoče bolj pozorni.
Večina vas je anketo rešila brez napak-BRAVO!!!
V TEM TEDNU VAS ČAKA PRESENEČENJE V ZAVIHKU DNEVI DEJAVNOSTI, Naravoslovni dan.
_____________________________________________________________________________________________________
5. teden ( 13. 4. – 17. 4. )
Učenci, prosimo, da najprej izpolnite anketo o šolski prehrani na povezavi: https://www.1ka.si/a/272434.
Če imate možnost, prosite še starše, da izpolnijo anketo o njihovem zadovoljstvu s šolsko prehrano na povezavi: https://www.1ka.si/a/272438.
Najlepša hvala za sodelovanje in pomoč.
V tem tednu ponovite učne vsebine, ki smo jih predelali na daljavo in nato rešite vprašalnik na spodnji povezavi, s katerim mi boste potrdili razumevanje snovi.
_____________________________________________________________________________________________________________
4. teden ( 6. 4. – 10. 4. )
Za ta teden sem vam pripravila nekaj nalog za utrjevanje snovi. Sigurna sem, da ste doma že pričeli z urejanjem vrtičkov in tako opazovali zgradbo rastlin, semen, čebulic… Morda ste presadili sobne rastline ali pa obrezali drevje.
V zvezek prepišite vprašanja in nanje odgovorite.
V petek vam bom posredovala rešitve.
Če me želite kaj povprašati, mi pišite na moj naslov suzana.gerden@os-trebnje.si
UTRJEVANJE
- Lupa in mikroskop sta temeljna pripomočka za delo naravoslovca. Zapiši, zakaj ju uporablja pri svojem delu.
Lupa in mikroskop naravoslovcem povečata slike opazovanih stvari.
- Dopolni stavke z navedenimi besedami: celica, enota, organizem, enocelični, večcelični, življenjski procesi
Drugi izraz za živo bitje je organizem.
Vsa živa bitja so zgrajena iz celic.
Organizem, zgrajen iz ene same celice, imenujemo enocelični organizem.
Organizem, zgrajen iz mnogih celic, imenujemo večcelični organizem.
Celica je osnovna gradbena enota vseh živih bitij.
V celicah potekajo pomembni življenjski procesi.
- Dobro si oglej sliko rastlinske celice!
Po katerih treh sestavnih delih se loči od živalske celice?
Po kloroplastih, vakuoli in celični steni.
4. a) V kateri celični strukturi poteka celično dihanje? V mitohondriju.
b) Kateri plin se porablja? Kisik.
c) Kateri plin nastaja? Ogljikov dioksid.
d) Razloži pomen tega procesa. Celica z razgradnjo sladkorja dobi energijo za svoje delo.
- Oglej si sliko in v treh povedih opiši, kateri proces prikazuje.
Slika prikazuje proces fotosinteze. Rastlina iz vode, ki jo črpa iz tal in ogljikovega dioksida iz zraka izdela sladkor in kisik. Za ta proces je nujna svetloba, ki daje potrebno energijo.
- Naštej naloge korenine:
- pritrja rastlino v tla
- črpa vodo z mineralnimi snovmi
- shranjuje zaloge hrane
- Kakšna je vloga koreninskih laskov in kakšna koreninske čepice?
Koreninski laski črpajo vodo, koreninska čepica pa varuje koreninski vršiček pred poškodbami pri prodiranju v tla.
- Kakšna je razlika med steblom in deblom? Pripiši vsaj pet primerov rastlin, ki imajo steblo oz. deblo.
Steblo je sočno in zeleno, deblo pa je olesenelo.
rastline s steblom: paradižnik, paprika, buča, fižol, marjetica
rastline z deblom: bukev, hrast, lipa, smreka, jablana
- Poimenuj preobraženo steblo in pripiši nalogo.
živice ali pritlike
Naloga: z njimi se rastlina razmnožuje
- Določi steblo enokaličnice in dvokaličnice.
enokaličnica dvokaličnica
- Naštej dva primera preobraženih listov in pripiši njihovo nalogo.
trn- obramba pred objedanjem živali
venčni list- privabljanje žuželk
- Dopolni besedilo. Vstavi naslednje besede:
koreničica, seme, semenska lupina, stebelce, rezervne snovi, zasnova zelenih listov
Nova rastlina se razvije iz semena. V njem je zarodek, sestavljen iz koreničice, stebelca in zasnove zelenih listov. Ščiti ga semenska lupina. Kaleči rastlini so za razvoj na voljo rezervne snovi.
- Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da seme kali? Obkroži.
a) voda, zrak, primerna temperatura
b) voda, svetloba, zrak, primerna temperatura
c) žuželke, voda, primerna temperatura
- Poimenuj s številkami označene dele cveta:
1- pestič
2- venčni list
3- prašnik
4- čašni list
5- cvetišče
_______________________________________________________________________________________________
3. teden (30. 3. – 3. 4. )
Učbenik str. 102 in 103-preberi, nato v zvezek zapiši spodnje besedilo:
OPLODITEV
- Po oprašitvi požene pelodno zrno pelodni mešiček-cevko, po kateri moška spolna celica pripotuje do ženske spolne celice.
- Oploditev je združitev ženske in moške spolne celice.
- Iz oplojene jajčne celice se razvije zarodek. Iz stene plodnice pa ostali deli semena (klični listi, močnato telo, semenska lupina) in osemenje, ki je lahko sočno (češnja), suho (regrat, javor) ali trdo (lešnik, mandelj).
Reši Preizkusi svoje znanje v učbeniku str. 104. Pri 3. nalogi skiciraj cvet kadulje v zvezek.
Za utrjevanje snovi prepiši spodnjo preglednico. Uporabi celo stran v zvezku in jo obrni na ležeče.
DVOKALIČNICE | ENOKALIČNICE | |
KORENINA |
-glavna korenina -stranske korenine |
-glavna korenina zakrni -šopasto razrasle stranske korenine |
STEBLO |
-žile v kolobarju -kambij |
-žile razmetane -ni kambija |
LIST |
-mrežastožilnat -pecelj |
-vzporednožilnat -ni peclja |
SEME | -2 klična lista |
-1 klični list -močnato telo |
CVET | -4 ali 5 števen | -3 števen |
4 števen cvet pomeni, da ima cvet 4 čašne, 4 venčne liste in 4 prašnike.
_________________________________________________________________________________________________
2. teden (23. 3. – 27. 3. )
Upam, da ste si v preteklem tednu ogledali čimveč različnih cvetov. Morda ste opazili tudi že kakšno čebelico ali čmrlja?
Pozorno si preberite gradivo v učbeniku na str. 101 do 103 in si oglejte fotografije.
V zvezek zapišite zapiske:
OPRAŠITEV
- Oprašitev je prenos cvetnega prahu iz prašnika enega cveta na brazdo pestiča drugega cveta.
- Glede na način opraševanja ločimo:
-žužkocvetke
-vetrocvetke
Naloga: Poglej skozi okno svoje sobe. Zagotovo vidiš veliko rastlin. Razmisli o njihovem načinu opraševanja.
___________________________________________________
1. teden (16. 3. – 20. 3. )
Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 99 in 100.
V zvezek zapišejo zapiske:
CVET
- Zgradba cveta:
-skicirajo cvet in označijo venčne liste, čašne liste, prašnike in pestič
PESTIČ-ženski del cveta, ki je sestavljen iz brazde, vratu in plodnice
PRAŠNIK-moški del cveta, ki je sestavljen iz prašnice in prašnične niti
- Kadar imajo cvetovi prašnike in pestič, govorimo o DVOSPOLNIH CVETOVIH (tulipan).
- Če so v cvetovih samo prašniki ali samo pestič, govorimo o ENOSPOLNIH CVETOVIH (leska).
- Kadar so ženski in moški cvetovi na isti rastlini, pravimo, da je ENODOMNA (leska).
Kadar pa so cvetovi na ločenih rastlinah, pravimo, da je DVODOMNA ( vrba, kivi).
- Cvetovi so lahko:
-posamezni (tulipan)
-združeni v socvetje (regrat, marjetica)
Za zabavo in utrjevanje znanja: Pojdi v naravo in si oglej različne vrste cvetov, presenečen boš nad raznolikostjo
Če imate učenci ali starši kakšna vprašanja v zvezi z načrtovanimi dejavnostmi pri predmetu naravoslovje, jih lahko vpišete na povezavi. Pri postavljanju vprašanj bodite konkretni, jasni in racionalni. Na tej povezavi boste našli tudi odgovore učiteljev. Odgovor lahko pričakujete v 24 urah (v delovnem tednu). Bodite pazljivi, ker lahko nehote pobrišete vsebino dokumenta (vprašanja in odgovore, ki jih je vpisal že nekdo pred vami). Bodimo solidarni, stopimo skupaj in vsi iz teh izrednih razmer pridobimo kar se da največ koristnega.