Dragi učenci,
razredniki so vas seznanili, da bo od 18. 5. dalje potekalo ocenjevanje znanja pri predmetih, pri katerih v 2. ocenjevalnem obdobju še niste pridobili ocene.
OCENJEVANJE ZNANJA PRI VZGOJI ZA MEDIJE – RADIO
Pri izbirnem predmetu vzgoja za medije – radio ste vsi učenci v 2. ocenjevalnem obdobju pridobili najmanj eno oceno, zato vas bom v posebnem sporočilu le še obvestila o zaključeni oceni.
Še vedno pa vas pozivam na to, da ste pozorni na način oblikovanja radijskega medijskega prostora. Če lahko, prosti čas namenite opazovanju delovanja radia, pa naj gre za slovensko državno radijsko hišo ali pa za poljubno komercialno radijsko postajo. Bodite njegov kritični poslušalec in še naprej kritično vrednotite medijske vsebine, četudi ne izključno radijskih.
Lepo vas pozdravljam.
Vaša učiteljica Maja
———————————————————————————-
Dragi učenci,
v teh nenavadnih časih, ko smo vsi bolj ali manj prikovani k računalnikom, se mi zdi še kako pomembno, da ohranjamo strpen in prijazen odnos drug do drugega, da vztrajamo in čakamo na čas, ko se bo vse spet vrnilo v skoraj takšne tirnice, kot smo jih bili navajeni.
Ker ste učenci izbirnega predmeta v času, ko smo bili v šoli, aktivno ustvarjali radijske prispevke, sem se odločila, da vas v zapisu spomnim na pomen radia. Zlasti v današnjem času je delovanje radia in njegovih programov silno pomembno.
Morda bi kdo dejal, da imamo v današnjem času na voljo več drugih sodobnejših oblik za prenos informacij, vendar je radio medij, ki je najbolj zaznamoval čas 20. stoletja. Je specifičen medij, ki se ga lahko le sliši. Mnogi pravijo, da je radio »slepi medij«, saj sporočil ne moremo videti, ker so sestavljena le iz glasu in tišine. Posebna vloga radia je ta, da informacije vidnega sveta preoblikuje v zvočno podobo, poslušalec pa jim potem doda svojo vidno predstavo.
Radio še vedno velja za najhitrejši medij, ki služi kot prenašalec aktualne informacije. Njegove osnovne prednosti so hitrost posredovanja informacije, s katero lahko doseže občinstvo, aktualnost, prilagodljivost in neposrednost. Dejstvo je, da pride tja, kamor drugi mediji ne morejo (kuhanje kosila, pometanje …).
Najbolj razvpit primer, ki dokazuje moč radia, sega v leto 1938. Takrat so namreč na radiu CBS na noč čarovnic zvečer prekinili program – predvajanje resne glasbe – z nujnim obvestilom dopisnika z zahodnega dela ZDA, da bi poročali o napadu Marsovcev. Program so nato še nekajkrat prekinili s podobnimi »flash« novicami (bliskovite novice – kratko, učinkovito poročanje o aktualnem dogodku, običajno v živo) in celo z zaigranim govorom predsednika Roosewelta. Ljudje so predvsem na zahodu ZDA panično začeli zapuščati domove. V studio so prihrumeli policisti in v živo spremljali dogajanje, čeprav še sami niso vedeli, ali gre zares ali je vse skupaj le potegavščina. Šele pozneje so dognali, da gre za radijsko dramatizacijo igre Vojna svetov, ki jo je pripravil Orson Wells. Tisti čas je program radijske postaje spremljalo 6 milijonov poslušalcev.
Gre za dokaz, da lahko z enega mesta v svojem sporočilu dosežeš celoten narod in da ti le-ta (ali večina) ob tem tudi verjame.
Vloga radia se je skozi čas spreminjala, vendar pa ob pojavu televizije kljub napovedim nikoli ni izgubila na pomenu. Gotovo ste v času, odkar ste doma, vsaj za kratek čas poslušali radijski program. Radijski ustvarjalci zanj:
- zbirajo informacije o dogodkih v okolju znotraj ali zunaj družbe in jih posredujejo poslušalcem. Že pri pouku sem vas posvarila, da imajo pri svojem delu vsi mediji, ne le radio, možnost nadzorovati okolje.
- razlagajo informacije o okolju in se odzivajo na njih v komentarjih.
- prenašajo znanje, vrednote, norm, družbeno/kulturno dediščino z ene generacije na drugo, torej na svoj način izobražujejo.
- skrbijo za zabava, razvedrilo.
Uporabniki medijev v povprečju kar osmino dneva (3 ure) posvetijo poslušanju radia (TV- 160 min, dnevni časopis – 15 min, revije – 6 min). Poslušanje radia se časovno bolj pomika proti jutru in dopoldnevu, svoj dnevni vrh pa doseže okoli 16. ure, ko se nato poveča gledanost televizijskih programov. Največ poslušalcev ima npr. RA SLO med 7.00 in 7.30, naslednji vrh ok. 13.00, nato ok. 15.30 in zadnji vrh ok. 19.00. Ob 17.30 število gledalcev televizije prehiti število radijskih poslušalcev.
Sklepamo lahko, da je radio namesto informativnega medija postal »zvočna kulisa«, saj ga ljudje ne poslušajo kvalitetno (vožnja v službo, služba). Prodor radijskih sprejemnikov v avtomobile je spremenil tudi radijski program. Več je prometnih informacij in informacij za voznike, sploh na komercialnih radijskih postajah.
Radio je tudi oglaševalski medij. Pri svojem delovanju se naslanja le na čutilo sluha, ki s pomočjo zvoka ustvarja različne efekte in pripoveduje zgodbo.
Radio se je prilagodil tudi novim tehnologijam. Večina radijskih postaj oddaja svoj program 24 ur dnevno preko interneta, torej je dostop do programa možen povsod, kjer je možen dostop do medmrežja. Radio Slovenija 2 svoja programa oddaja tudi preko satelita.
In zdaj naloga zate.
Kateri koli dan malo pred 19.00 zvečer, ko se na RA SLO začne oddaja Radijski dnevnik, prižgi radio na frekvencah: 90.9 FM, 94.1 FM, 97.6 FM ali 99.9 FM, najdi radijsko postajo na televizijskem sprejemniku (odvisno od ponudnika fiksnih storitev TV) ali odpri spletno stran https://radioprvi.rtvslo.si/, in sicer zavihek Poslušaj v živo.
Na list izpiši:
– kdaj (dan, datum) si poslušal oddajo,
– s katerim znakom se začne ta radijska oddaja,
– zapiši temo vsaj ene novice iz napovednika,
– zapiši kratko vsebino ene novice iz domačih krajev,
– zapiši kratko vsebino ene novice iz sveta,
– zapiši, ali je oddaja vsebovala tudi novico s področja kulture,
– ali so športne novice, del samo oddaje ali zavzemajo lasten čas,
– zapiši kratko vsebino ene športne novice,
– s katerimi novicami se zaključi Radijski dnevnik,
– zapiši, kdo je oddajo uredil in vodil,
– zapiši, kdo jo je tehnično oblikoval.
Podatke o vsebini in realizaciji radijskega dnevnika primerjaj z vsebinami in realizacijo katerih koli radijskih novic na komercialni postaji po lastnem izboru.
V računalniškem programu Word ali na list papirja oblikuj čistopis svojih ugotovitev.
Izdelava poročila naj bo prednostna naloga najprej za učence 9. razreda, nato pa tudi za vse ostale. Vaše izdelke mi pošljite kot priponko po elektronski pošti na naslov maja.ogrinc@os-trebnje.si najkasneje do 15. 5. 2020, če se do tega datuma še ne vrnemo v šolo.
Zdaj pa, ko imate čas, veselo pred radijske sprejemnike … in nato dalje, predvsem pa #ostanitedoma …
Vaša učiteljica Maja